Vselej smo veseli Kodrovih predavanj. V sočnem jeziku nam prikaže svet, ki je ohranil svojo prvobitnost in se ga civilizacija še ni dotaknila. Ljudje še vedno v njem bijejo bitko z naravo, kar jih dela ponižne, skromne, prisrčne, gostoljubne, poštene, predvsem pa med seboj povezane. A tudi do teh skritih osamelih kotičkov prihaja počasi civilizacija po novo zgrajenih poteh. S seboj prinaša pohlep po bogastvu, alkohol in mamila. Ljudem vzame vse, kar je količkaj vrednega za kapitalizem, in jih pahne v še večjo revščino. Narodu okrade celo njegovo samozavest in človečnost.
Pakistan razglašajo kot deželo teroristov, a v resnici tam živijo najbolj prijazni ljudje. Država je štirideset krat večja od Slovenije, a v njej živi 180 milijonov prebivalcev, kar je kar 80 krat več, kot nas je Slovencev. Pakistanci so mešanica različnih etničnih skupin. Kalaši se imajo za potomce Aleksandra Velikega. Skupaj jih je ostalo še okoli 3000. Živijo med gorami na severu Pakistana, na stičišču Himalaje, Karakoruma in Hindukuša, V odmaknjenemu svetu so ohranili tradicionalno življenje, kot so ga živeli njihovi predniki pred 2300 leti.
Dežela Hunz je bila do nedavnega (1974) odmaknjena od sveta v globokih dolinah porečja reke Hunze med neprehodnimi gorami. Znani so bili po dolgi življenjski dobi, tudi preko sto let.
Še veliko zanimivega nam je povedal Miro, a vas ne bom s tem dražil, ker ste predavanje že zamudili. Mirotu želimo prijetno bivanje v daljni Indiji, kamor se je odpravil na večmesečno potovanje konec oktobra.
Napisal in slikal: Stane Arh Posnetki iz Pakistana: Miro Koder