• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 29. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 13. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    AEC v1.0.4

Pohod: Zakopi, 8. 8. 2015

Krajani Podmežakle so v soboto, 9. 8. 2015 praznovali  že petintridesetič  svoj krajevni praznik (9. avgust) na spominskem obeležju v Zakopih, Mežakla, kjer je padlo 10 borcev v spopadu s sovražnikom.  Mnogi so se podali na proslavo peš z Jesenic. Okoli petsto metrov višinske razlike so pohodniki premagali v dobri uri. Za krajane s slabšo kondicijo je bil organiziran avtobusni prevoz.

Na Zakopih se je zbralo letos preko 100 udeležencev proslave. Po pozdravnemu govoru predsednika KS Podmežakla, Aljoša Ulčarja  so nekaj svojih misli o prazniku povedali še: župan Tomaž Tom Mencinger, Predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Aleksander Jernejc in Franc Jerala  . V kulturnem programu je Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice zapel nekaj pesmi,  vnuk  je prebral neobjavljeno pesem svoje babice »Sonje«, ki jo je napisala v partizanih na Mežakli, Marjana Komel je zaigrala nekaj pesmi na harmoniko. Dogoletni predsednici sveta KS Podmežakla so za njeno šestnajstletno vodenje podelili priznanje KS Podmežakla.

Po obveznem golažu je sledilo družabno srečanje udeležencev. Organiziran je bil pohod do Planskega vrha z vmesnim postankom pri Kamnitem mostu  in Na špici.

Ogled prve partizanske bolnice na Gorenjskem, ki je bila med vojno blizu Zakopov, je odpadel, ker pot do nje ni bila varna. Zaščitna ograja je podrta in trohnela. Le posamezniki so šli do nje na lastno odgovornost. A tudi bolnica sama je v zelo razpadajočem stanju. Nujno je potrebno obnoviti vsaj streho, da ne bo teklo v prostore. Z nekoliko dobre volje  bi dober tesar z majhnimi stroški lahko hitro obnovil bolnico. Partizani so bolnico zgradili sami brez pomembnih arhitektov in znanih gradbenih podjetij. Ko se bo sesula, bo prepozno. Takrat bomo lahko zapisali samo, da je še en spomenik podlegel zobu časa in se izgubil v zgodovini.

Napisal in slikal: Stane Arh