Večkrat prestavljeni pohod na Prevalo je končno pod streho. Vzrok za prestavljanje je bila zaprta cesta proti Dragi zaradi izgradnje kanalizacije v Begunjah. Zaradi slabega vremena smo pohod prestavili še dodatno za en teden. Ta, zadnja prestavitev je meni ustrezala, ker sem se še potepal po Sloveniji. Tako se mi je uresničila dolgoletna želja, da prehodim pot iz Prevale na Ljubelj.
Iz Drage čez kanjon Luknja se pot hitro in strmo povzpne po strugi potoka. Močna erozija, strmi skoki struge in nanosi peska na bregu so dokaz, da mora ob nalivih voda pošastno brzeti čez brzice. Odnese vse, kar je na njeni poti. Tudi pohodno stezo. Zajle in klinaste stopnice so koristna pomoč pri vzponu in nimajo namena odvračati bojazljivce. Korajža je vedno nagrajena z zmago. Manj pogumnim so priskočili na pomoč moški vandrovci in prepreke so bile hitro premagane. Po strmem začetnem delu se pot nadaljuje z lepo gozdno stezo. Ob dobri družbi čas hitro mine in izza roba se nepričakovano prikaže pastirska koča na Prevali.
Potni, predvsem zaradi močne vlage v gozdu, smo poiskali klopi na soncu, da nas toplota posuši in ogreje. Obljubljeni ajdovi žganci z ocvirki so bili čudoviti, še bolj okusno je bilo kislo mleko. Količina porcije je presegla zmogljivost naših želodcev zato smo morali po obedu počivati; da, nekateri so celo zadremali na klopi. Iz dremavosti so nas zudili mladi, kruleči prašiči, ki so se prestrašeni od množice ljudi začeli poditi med klopmi in mizami.
Od prijaznih gostiteljev smo se po dolgem počitku poslovili in se napotili po Bornovi poti proti Ljubelju. Za spomin na planino Prevala smo prejeli vsi obesek za ključe z odpiračem za kronske zamaške. Lepo in koristno darilo.
Hoja navzdol je bila prijetna in zelo razgledna. V Bornovem tunelu nas je večina tipala skozi temo, ker površno prebiramo Janezova obvestila: nismo ponesli s seboj svetilk. Med potjo smo srečali veliko pohodnikov, predvsem Avstrijcev, ki so se napotili z Ljubelja proti Prevali. Smo že slišali, da je pastirska koča na Prevali postala popularna izletniška točka.
Šofer Janus nas je pričakal z avtobusom v senci in nas odpeljal na nujno potrebno tekočo analizo h Gali v Lescah. Vročina je bila neznosna, okoli 35 stopinj celzija, in čutila se je vlažnost zraka. Bolje je bilo v hribih: nižja temperatura in manjša vlažnost zraka. Le zakaj nismo ostali kar na Prevali!
Napisal in slikal: Stane Arh