Kolesarski izleti se nadaljujejo v zadovoljstvo vseh udeležencev.
17. 6. 2014 Jesenice – Rateče – Jesenice
22. 7. 2014 Mihov dom pod Vršičem
Odločnost in poznavanje lokalnih vremenskih sprememb sta pripeljala kar osem kolesarjev pred Lidl, da so izpeljali izlet, ki naj bi bil odpovedan zaradi slabe vremenske napovedi. Prijetno je bilo kolesariti v svežem jutru. Celo sonce nas je občasno pozdravilo. Drago je narekoval počasni tempo, le 19 km/h, tako da smo prišli do Jasne spočiti in z dovolj energije za napad strmine do Mihovega doma. Nekateri so bili celo tako sveži, da so se podali kar naprej proti vrhu Vršiča. Pred Mihovim domom nas je čakala že Marina. Prepričana je bila, da bo edina, ki bo opravila načrtovani kolesarski izlet. Za nagrado nas je vse oprostila prispevka in nam ponudila študentsko hrano. Stane se je pritožil na majhno porcijo okusnih ajdovih žgancev. Dekle je modro molčalo, zato pa so mu pojasnili kolegi, da je dobil otroško porcijo, saj je že upokojenec, ki mu gre na otročje. Drugi so mu predlagali, naj pelje na vrh Vršiča in ko se bo vračal, bo dobil še drugo polovico porcije, takšna je pač letošnja praksa pri Mihovem domu.
Okrepčilo, počitek in klepet so nam polepšali izlet. Ko smo bili vsi zbrani smo se spustili navzdol proti Kranjski gori in proti Jesenicam. Navzdol gre veliko hitreje, občasno tudi preko 40 km/h. Hitrost ti postane pravi užitek, le padcu se moraš izogibati.
Napisal in slikal: Stane Arh
25. 7. 2014 Rateče (Belopeška jezera, Vršič)
Zjutraj je malo rosil dež, vendar smo se vseeno odločili, da izlet izvedemo.Pred Lidlom se nas je zbralo sedem kolesarjev, Mirota smo pobrali v Mojstrani, ta močna in hitra dva pa sta nas dohitela v Kranjski gorii. Deset je lepa številka.
Cilj kolesarskega izleta, ki je bil načrtovan in sicer zopet do Mihovega doma, smo soglasno spremenili: Rateče. Že pred Lidlom je dež ponehal in ni deževalo vse do našega povratka na Jesenice. Prve kapljice so nas namočile na Hrušici.
Kolesarjenje je bilo prijetno, ker ni bilo vroče in tudi lahni vetr je pihal. Ni se nam mudilo in smo vozili počasi, z 18 km/h. Pri koritu v Kranjski Gori smo se ločili od nekaterih boljših kolesarjev, ki so pot nadaljevali, eni na Vršič in drugi proti Rabeljskemu jezeru. Mi povprečni kolesarji smo se ustavili v Ratečah,v gostišču pred italijansko mejo.Tekel je sproščen pogovor ob kavici in čokoladi, ki smo jo imeli s seboj.
Na poti domov je Stane slikal most v Martuljku, ki je že nekaj časa poškodovan in predstavlja nevarnost za kolesarje. Postavili so sicer prometni znak o nevarnosti, a to je le zaščita vzdrževalcev pred odgovornostjo v primeru nesreće. Upam, da bodo luknjo kmalu popravili.
V Mojstrani smo se ločili od najstarejšega kolesarja v skupini, Mirota Svetina, ki si je nekoliko skrajšal pot z avtom. Ne boste verjeli, da je praznoval že 81 rojstni dan in veselo kolesari z nami. Vsem daje korajžo. Kako čil je, vidite na sliki. Tudi vi se nam lahko pridružite, saj vožnja v družbi hitro mine in je manj naporna, kot če vozite sami.
Dogovorili, smo se, da naslednji petek peljemo do Taleža in ne po programu v Srednjo Dobravo.
Se vidimo na naslednjem kolesarskem izletu.
Napisal: Zvone Škrjanc Slikal: Zvone Škrjanc in Stane Arh