Ponovno je vremenska napoved vplivala na izvedbo programa naših pohodov. Nestabilno vreme ni primerno za obisk visokogorja, zato smo se odpeljali v naše Zasavje namesto v Dolomite, na 2160 m visoki Monte Rite. Na Kopitnik (914m) naj bi se po programu povzpeli že 22. maja, vendar je bil pohod odpovedan zaradi dodatnih pohodov v Dovžanovo sotesko (PZDU) in na Pristavo (MZDU).
Jutranja vožnja po Zasavju je hitro minila, še posebej zato, ker smo spotoma uganjevali “kolikšna je višina dimnika TET”. Odgovor “360m” je prinesel nagrado Magdi.
V vasi Turje nas je šofer Davor izkrcal iz avtobusa in stezosledci so prevzeli nalogo popeljati nas na Kopitnik. Dobro označena pot spominov NOB, ali zasavska planinska pot, ali kar Zlatorogova transverzala, nas je v v 1,5 ure pripeljala na vrh Kopitnika. Pot je bila zelo enostavna vse do samega vzpona na zračen, skalnat pomol Kopitnika. Zadnji del je opremljen z jeklenicami. Vrh je razgleden, vendar je prostora za največ 10 ljudi. Zato smo se vzpenjali po skupinah ob pomoči alpinističnih kavalirjev.
Med našim vzponom na vrh se je oskrbnik v koči na Kopitniku že pripravljal na sprejem žejnih in okrepčila potrebnih Vandrovcev. Zelo lepo urejena koča na idiličnem mestu hrbta Kopitnika je odprta samo ob vikendih, med tednom pa le po dogovoru.
Po okrepčilu smo se spustili po dokaj strmi poti proti Šmarjeti oziroma Rimskim Toplicam. Po dobri uri hoje smo bili že v Lurdu nad Šmarjeto in nato mimo studenca z zdravilno vodo do okrepčevalnice Marjeta, kjer smo nadaljevali z analizo pohoda. Splošna ocena je bila, da smo preživeli v dobri družbi še en prijeten dan. Sprememba našega cilja je bila pametna odločitev.
Nazaj grede smo naredili obvoz čez Trojane, da smo se oskrbeli s slastnimi krofi. Spotoma smo še naredili spisek pohodnikov za naslednji pohod v Nockberge – spet nas bo za en avtobus.
Napisal: Janez Komel Slikala: Danijela Jensterle