Gosta voditeljice srečanja sta bila Igor Horvat, direktor Splošne bolnišnice Jesenice in Zdenka Kramar, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe.
Jeseniška bolnica se je uveljavila kot ena najboljših v Sloveniji. Zadnjih 15 let delajo veliko na kakovosti, na izboru zaposlenih, na dodatnem strokovnem izobraževanju, na strokovni organizaciji. Skrbijo za napredek stroke, se posodabljajo v okviru finančnih možnosti. Izvajajo stalen nadzor (tudi zunanji) in uveljavljajo izvajanje sprejetih pravil. Za dobro delo odgovorni poskrbijo, da so zaposleni pohvaljeni. Skrbijo za dobro motiviranost osebja. Imajo svojo vizijo razvoja in samosvojo pot v odnosu do pacientov. Seveda se vsi z njo ne strinjajo, kar je normalno.
Rezultati anket potrjujejo, da je bolnica zelo prijazna do pacientov. Medicinsko osebje želi dati pacientom največ, kar je v njihovi moči. Delo s pacienti in z njihovimi družinskimi člani ni nikoli končano. Nadaljuje se še potem, ko bolnik zapusti bolnišnico. Le redko kdaj pride do navskrižja interesov med pacienti in medicinskim osebjem. Vsi pacienti ne morejo dobiti vse najboljše, a tisti, ki to potrebujejo, to tudi dobijo.
Nimajo pomankanja kadrov, kar občutijo nekatere zdravstvene ustanove, zato kadre lahko izbirajo. Fluktuacija medicinskega kadra je majhna, kar zagotavlja kvalitetno delo. Izobraževanju zaposlenih namenjajo letno okoli 250 000 €. Zelo dobre izkušnje imajo z medbolnišnično strokovno izmenjavo kadrov. Žal nimajo vpliva na izbiro specializacije pri samih zdravnikih, zato se dogodi, da dober zdravnik specializira na smeri, ki jo ne potrebujejo. Zdravniki predstavljajo skoraj 30 % vseh zaposlenih v bolnišnici. Pri tem je potrebno poudariti, da čiščenje in pranje opravljata samostojni neodvisni podjetji. Večino zaposlenih predstavljajo medicinske sestre. Skrbijo, da so prijazne do pacientov in se stalno dodatno izobražujejo. Osnoven način dela je timsko delo, ki zahteva medsebojno sodelovanje in pomoč. Z delom vodij sta tako direktor kot pomočnica zelo zadovoljna. V splošnem mora biti medicinsko osebje pri delu in odločitvah odločno in nikoli mevžasto.
Za bolnišnico velja logika ekonomike kot za vsako drugo podjetje. Denar pride le, če opravijo storitve. Pri tem morajo paziti, da ne porabijo preveč denarja za materijal. Trenutno so razmere takšne, da direktorja Igorja Horvata vsak mesec najbolj skrbi, če bo bolnica zaključila mesec pozitivno.
Pripravljajo se na nove dograditve, za katere so uspeli pridobiti evropska sredstva. Zgradbo je nujno posodobiti, saj je stara več kot 60 let. Kljub večkratnim posodobitvam je zastarela. Praviloma bi bilo potrebno bolnico zgraditi novo po tridesetih letih, ker je potrebno prilagoditi bolnico novim tehnologijam.
Prostega časa ima Igor bolj malo, še za družino ga primanjkuje. Skoraj da nima časa opazovati, kako rasteta njegova dva sinova. Dobro, da ima okoli sebe dobre ljudi. Tempo življenja je hiter, a se je končno začel zavedati, da se mora kontrolirati, včasih tudi ustaviti, da ne bo pregorel. Njegov hobi je bil »mountain bike«, ki ga je zamenjal z motorjem. (»Jaz se pa motoristov bojim, ker divjajo«, je pripomnila Albina – »Saj se ne vozim po Jesenicah«, jo je hitro potolažil Igor). Nekoč se je učil igrati harmoniko.
Za Zdenko Kramar je zaposlitev v bolnici še vedno prva in edina. V njej dela že od leta 1978. Pomočnica direktorja je 11 let. Prostega časa nima. Njeni hobiji so hribi, plavanje in druženje z vnučki.
Na srečanju sta se oba odkrila kot človeka iz našega vsakdana, polno pričakovanj in obveznosti, razumevajoča za okolico, pozorna do družine in sodelavcev. Voditeljica Albina je uspela, da sta se prikazala kot človeka, kot ju lahko opazujejo samo njuni najbližji domači. Celo drug o drugem sta izvedela nekaj dogodkov, hotenj in razmišljanj, ki so jima bile do sedaj neznane. Prijetno je bilo klepetati z njima.
Za kulturno popestritev so poskrbele naše pesnice: Sonja Frelih, Alenka Trampuž in Francka Leskovar, ki so prebrale svoje novejše pesmi.
Napisal in slikal: Stane Arh