Družabna srečanja z znanimi ljudmi iz našega okolja v Domu DUJ so vedno deležna pozornosti naših članov, čeprav si ponavadi želimo še boljše udeležbe. Voditeljica Albina Seršen je doslej v goste povabila kulturne ustvarjalce, športnike, družine ter druge ljudi iz različnih delovnih in ljubiteljskih področjih ustvarjanja.
V ponedeljek, 8. aprila 2013, je bil na 44. srečanju gost Peter Končnik in njegova družina s Slovenskega Javornika. Peter je predstavil svojo bogato športno pot, ki je desetletja neločljivo povezana z odbojko. Spregovoril je o svojem poklicnem delu v Železarni ter kasneje pri gradnji in vzdrževanju vročevodnega omrežja v občini Jesenice.
Peter je zagotovo športna osebnost svetovnega formata. Njegove velike vrline odličnega in poštenega odbojkarskega sodnika poznajo v številnih državah. Po dokaj kratki športni poti, kot igralec odbojke, je zatem kot sodnik naredil izjemno sodniško kariero. Najzahtevnejša in hkrati najtežja so bila sojenja na finalih.
Kasneje je naredil izpit za sojenje na odbojkarskih tekmovanjih invalidov. Sodeloval je na para olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih. Tekme je sodil na vseh kontinentih razen v Avstraliji. Leta 2007 je moral prenehati soditi, saj pravila omejujejo starost sodnika do 55 let. Danes je Peter kontrolor sodnikov in še vedno potuje po svetu na odbojkarska tekmovanja.
Edini cilj, ki mu je v karieri ostal neizpolnjen, je sojenje na olimpijskih igrah. „Zgodba je nenavadna, pa vendar resnična“ pravi Peter Končnik.“Moja telesna postava ne dosega norm, ki jih je takrat uvedel predsednik Svetovne odbojkarske zveze. Višina namreč ni bila skladna s težo. Trudil sem se na vse načine, da bi shujšal. To mi ni uspelo kljub dietam in izdatnim športnim aktivnostim. Dvakrat sem bil na seznamu za sojenje na olimpijskih igrah in obakrat so me črtali zaradi neizpolnjevanja omenjene norme„.
Pred letom in pol je prevzel tudi predsedovanje Društvu upokojencev Javornik-Koroška Bela. Prizadeva si, da bi se našel denar, s katerim bi obnovili Dom upokojencev na Javorniku in razgibali življenje upokojencev. Finančna kriza je huda in tudi prijatelji mu ne morejo pomagati.
Številne zgodbe in zanimivosti iz družinskega življenja so Petru na srečanju pomagale odstirati žena Cita ter hčerki Petra in Sergeja. Nekaj časa je bil skupaj v družinskem omizju tudi Filip, sedem mesecev star sin hčerke Sergeje.
Za vse, kar je Peter dosegel in doživel v odbojki, se mora zahvaliti ženi in celotni družini za razumevanje. Posebej je poudaril, da ga resnično razveseljuje, da ima družino, ki je razumela njegovo ljubezen do odbojke. Ta je bila vedno na prvem mestu. Dejal je še, da ga najbolj zaboli krivica. Če jo zazna, se na vso moč bori proti njej. Ljudem v stiski vedno pomaga.
Peter je s seboj prinesel in pokazal tudi več priznanj, ki jih je za delo v odbojkarskem športu prejel v svoji bogati karieri.
Družabno srečanje so popestrile mlada pevka Maša Kocjančič ter literarne ustvarjalke pri Društvu upokojencev Jesenice Francka Leskovar, Sonja Frelih in in Alenka Trampuš.
Napisal in slikal: Janko Rabič