V poletnem času je tudi pri upokojencih opazen vpliv dopustov in letovanj, zato ni presenetljivo, da za dvodnevni pohod na Golte in Smrekovec ni bilo dovolj interesentov. Šele po objavi, da bo pohod v spremenjeni variant le v četrtek, se nas je nabralo 31 Vandrovcev.
Vremenska napoved je obetala najbolj vroč dan v tem tednu, zato je bila hoja po pretežno gozdnatem terenu kar prijetna. Po jutranji kavici na Mozirski koči nas je oskrbnik Filip s pesmijo ob spremljavi kitare spravil v dobro voljo ter nam zaželel prijetno pot na Boskovec in naprej na Smrekovec.
Vročina je že opravila svoje in je v tolikšni meri vplivala na navigacijske naprave, da smo med podrtimi smrekami na poti na Boskovec izgubili pravo smer in prišli nazaj na Hleviško planino. Vizualna orientacija je bila bolj zanesljiva, zato smo se usmerili proti domu na Smrekovcu, ki se nam je kazal v daljavi.
Spust na sedlo Kal in vzpon na Atelsko sedlo sta poskrbela za primerno vzdušje pred odločilnim zagonom na dom na Smrekovcu, ki se nahaja na obrobju planine Roma. V prijetni senci bukev in po osvežitvi v koritu, kjer so lesene skulpture prazgodovinskih živali “bruhale” hladno vodo, smo se pripravili za naskok na Smrekovec. Še slabe pol ure hoje oziroma 200 višinskih metrov nas je ločilo od vrha najmlajšega vulkana na slovenskem ozemlju. K sreči je osvežujoč veter na čistini pod vrhom hladil naše pregrete glave, da smo zmogli še zadnji del poti na vrh, kjer smo lahko uživali v razgledu po Šaleški kotlini, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah.
Po vrnitvi h koči smo si ogledali še lepo urejene eksponate Natura 2000 o rastlinstvu in živalstvu na tem področju.
Janez je moral biti kar vztrajen , da nas je spravil v kolono za hojo po gozdni cesti ob potoku Krumpahu proti Ljubnemu. Šoferju Slađanu je medtem uspelo prestaviti avtobus iz Golte na konec asfaltne ceste iz Ljubnega proti Smrekovcu in nam prihranil skoraj 2 uri odvečne hoje.
Postanek na Črnivcu smo izkoristili za gašenje žeje in temeljito analizo pohoda. Zraven smo se že pripravljali za nove aktivnosti in sicer za pohod na Golico – 25.6., obisk pri Vandrovki Stoji v Aljaževem domu – 27.6. ter naslednji pohod na Menino planino – 4.7.
Res smo skrčili pohod na en sam dan, presegli normative, a smo se zadovoljni poslavljali, saj smo prehodili del naših planin, ki večini pohodnikov še niso bile poznane.
Poročilo sestavil: Janez Komel slikal: Luka Vujičić