Černetovi iz Blejske Dobrave imajo radi glasbo, predvsem radi zapojejo na skupnih srečanjih. Glasba jih povezuje med seboj in jim predstavlja trenutek predaha pri današnjem hitrem tempu življenja, je tudi vzrok marsikateremu njihovemu skupnemu srečanju. Voditeljica srečanja, Albina Seršen, jih je celo prepričala, da so zapeli nekaj lepih pesmi tudi nam prisotnim na srečanju. Njihov repertoar je resnično širok: od ljudskih in narodnih pesmi do umetnih. Tudi zahtevno dalmatinsko pesem so zapeli v večglasju.
Oče Andrej je začel peti na povabilo prijateljev. Pri njemu doma niso peli. Pevci na Blejski Dobravi so poznali petje kot druženje in kot pravo petje. Pevska dejavnost je bila še posebno močna v obdobju med letom 1900 in 1930. V zbor ga je zvabil predvsem Ludvik Ambrožič, ki je izdeloval tudi tamburice. Od takrat je pel že v veliko zborih in za njim je veliko nastopov. Evidence ne vodi. Kruh si služi kot univ. dipl. ing. geodezije. A ne bo več dolgo v službi, ker se namerava priključiti množici upokojencev. Ni sicer navdušen nad predvideno spremembo statusa in ga obhajajo še mešani občutki. Vendar je optimist, ker si zna najti vedno zaposlitev. Ne bo preganjal dolgčasa. Povedal je tudi, da je pred kratkim praznoval šestdesetletnico rojstva.
Mati Slavica se je preselila na Blejsko Dobravo iz Semiča. Ljubezen ne pozna meja. Domačini so jo sprejeli za svojo in nikoli se ni med njimi počutila kot tujka. Odraščala je v družini s tremi sestrami in petimi brati. Pela je v osnovni šoli. Ponovno jo je za petje navdušil mož. Trenutno poje pri Ženskem pevskem zboru Milko Škoberne. Jesenice. Z veseljem bi sprejeli v zbor nove pevke.
Sin Luka se je učil igrati trobento. Sedaj jo le redko še vzame v roke, saj mu veliko časa poberejo vaje in nastopi v zboru Perpetuum Jazzile. Letos praznuje zbor 30 letnico delovanja. Začel je kot Komorni zbor Gaudeamus leta 1983 in se preimenoval v Perpetuum Jazzile leta 1999. Za njihov jubilejni koncert v Stožicah 9. in 10. novembra so vstopnice že skoraj prodane. Velika ljubiteljica zbora Perpetuum Jazzile je njegovo dekle Valentina, ki pa tudi zapoje v družinskem krogu.
Sin Ambrož in hči Neža sta dvojčka. Neža se je učila igrati klarinet in je zaključila srednjo glasbeno šolo. Kljub temu se je odločila za študij socialne pedagogike. Prakso si je nabirala v vzgojnem zavodu in v osnovni šoli, delala je z odvisniki. Ambrož se je učil igrati saksafon. Odkar se resno ukvarja s petjem, od leta 2009, ko poje v moškem študentskem zboru, za saksafon ni več časa.
Hči Jana si je ustvarila že svojo družino. Kot dipl. lesni ing.. išče službo. Upa, da lahko kmalu uporabila svoje znanje v družbeno korist in prispevala k zaslužku družine.
Oče in mati občudujeta vztrajnost njunih otrok pri iskanju in doseganju ciljev. Za življenje so dobro pripravljeni: med seboj so povezani.
Napisal in slikal: Stane Arh