Na letošnjo proslavo je prišlo toliko jubilantov, da je v Domu DU Jesenice zmanjkalo stolov. Celo iz pisarne so morali prinesti vse stole. Prostor, prvotno namenjen za nastopajoče, je bil zaseden z mizami. Celotna prireditev se je dogajala sredi gledalcev. Organizacijski odbor proslave ni pričakoval tako številčne udeležbe, zato je bil v zadregi, a nikakor brez glave. Za vse prišleke je našel prostor, jim preskrbel zakusko in tudi pijačo. Tekali so iz prostora v prostor in sproti reševali težave. Tudi za igralce skeča so našli rešitev na treh kvadratnih metrih med mizami polnimi dobrot.
Predsednik DUJ Boris Bregant je vsem zaželel dobrodošlico in na kratko opisal vse aktivnosti, ki se odvijajo v društvu. Manjka nam denarja, a nikakor optimizma. Za dosego cilja je pomembna realna vizija, volja, predvsem pa aktivni ljudje, ki imajo znanje. Ne smemo čakati, sami moramo narediti korak k zastavljenim ciljem.
Nagovor enega najmlajših upokojencev, igralca Bojana Dornika, je bil kritično usmerjen na dejanja in miselnost sedanje vladajoče generacije. Upokojenci so postali najrevnejši sloj, čeprav so se vseskozi odpovedovali za lepšo prihodnost. Z odpovedovanjem so zgradili tovarne, ki jih je sedanja srednja generacija (tajkuni) prodala ali ukradla, da bi sama obogatela.
Melita Jelen je ob spremljavi Marjane Komel na harmoniko zapela nekaj lepih pesmi, za kar sta si obe prislužili dolg aplavz. Francka Leskovar je recitirala svojo pesem Jesen. Pri svojih triindevetdesetih letih piše čudovite pesmi in dokazuje, da občuti, vidi in ljubi vse, kar jo obdaja.
Delavsko prosvetno društvo Svoboda s Slovenskega Javornika je uprizorila skeč o osteoporozi, ki ga je napisal Franci Tušar. Igralci: Edina Vukelić, Henrik Lužnik, Bojan Dornik in Sašo Miđan so dobro nasmejali vse prisotne.
Za okni zunaj se je naredila že trdna noč, a nikomur se še ni mudilo domov. Zakaj bi zapuščali dobro družbo, prave prijatelje. Življenje v družbi je tako lepo. Še dolgo v noč se je iz Doma slišalo petje ob spremljavi harmonike in kitare. Takih dogodkov in srečanj bi moralo biti veliko več.
Da je bilo resnično lepo, so izrazili jubilanti ob slovesu, ko so čutili obvezo, da se morajo osebno zahvaliti za srečne trenutke, ki jim jih je pripravil organizacijski odbor.
Napisal in slikal: Stane Arh