Vremenska napoved ni veliko obetala, a smo se vseeno odločili, da pohoda ne odpovemo. Pot v neznano je bila resnično neznana za vse, celo za vodjo Janeza. Odločitev je padla šele, ko smo se peljali že z avtobusom proti neznanemu cilju. Pred Kranjem se je megla dvignila in oblaki na nebu so postali svetlejši. V daljavi se je prikazal Sveti Jakob, zato odločitev ni bila več težka.
Na začetku gozda so nas sprejele poljane zelenega čemaža, ki je dišal po česnu. Razmočena tla so drsela, zato previdnost pri hoji ni bila odveč. Pot do Svetega Jakoba je bila prekratka, zato so jo dobro pripravljeni pohodniki ubrali naprej na Potoško goro. Z njihovo odločitvijo se ni strinjala sama gora. Zavila se je v meglo, pršenje spremenila v dež in na koncu še v sneg. Pohodnike ni uspela odvrniti od namere, da ji stopijo na glavo. Kar polovica pohodnikov od 35-tih jih je prišlo na vrh. Manj trmasti so ob prvih kapljah obupali in odhiteli nazaj navzdol v kočo, v toplo zavetje. Iz varnega zavetja so opazovali, kako se nevihte podijo po brniški in soriški ravnini.
Pot nazaj smo ubrali po novi cestni terasi, ki jo še gradijo. Zemlja ni drsela in položen klanec je zagotavljal varnost. Kot v posmeh nas je pred avtobusom obsijalo sonce, ki je bilo do današnjih dni naš siguren zaveznik na pohodih. Na vožnji domov na Jesenice smo se počutili kot zmagovalci. Premagali smo svoj strah pred slabim vremenom in dosegli zastavljeni cilj. Čestitke vsem ZMAGOVALCEM.
Napisal: Stane Arh Foto: Stane Arh
Vremenska napoved ni veliko obetala, a smo se vseeno odločili, da pohoda ne odpovemo. Pot v neznano je bila resnično neznana za vse, celo za vodjo Janeza. Odločitev je padla šele, ko smo se peljali že z avtobusom proti neznanemu cilju.