“Zdravo! Greš kolesarit?”, me pozdravi s ceste Hitijev Drago.
“Ja. Skoraj mesec dni že nisem bil na kolesu. Vnuki so potrebovali varstvo.” sem mu presenečen odgovoril. “Kaj pa ti v Kurji vasi?”
“Obujam spomine na mladost, ki sem jo preživel v tej okolici. Veliko se je spremenilo. Predvsem je veliko novih hiš odkar sem bil zadnjič tu. Tu smo se z vrstniki podili po vrtovih, travnikih in gozdovih. Bilo je čudovito.”
“Jaz sem malokrat prišel do sem, zato področja ne poznam dobro od preje. Moje področje je bila Prešernova, tovorna železniška postaja, Za Navodom in okolica strelišča. Bili smo dovolj velika klapa in nismo potrebovali stikov z drugimi fantini.”
Ustaviva pred hišo Komela. Janez skrbno opravlja še zadnje zadolžitve pred odhodom. Pošlje naju kar pred Športno dvorano Podmežakla, da počakava ostale kolesarje. Kmalu pride za nama. Pripelje se še Marina.
Minuto čez devet se odpeljemo proti Mostam, kjer smo dogovorjeni, da se srečamo s kolesarji z Blejske Dobrave in Kočne. Bili smo prvi, le Luka nas je prehitel in na zbirnem mestu že nekaj iskal po tleh. Nismo še dobro stopili s koles, ko so pripeljali že Dobravci. Štirinajst se nas je zbralo. Lepo število. Imeli bomo dolgo kolono, ker vozimo v trojkah s 50 metrskim razmakom. Zaradi varnosti. Verjetno je res čudovit pogled na dolgo kolono kolesarjev, ki so skoraj vsi enako oblečeni in sivih las. Med vožnjo čutimo poglede opazovalcev in marsikdaj priplava do nas vzpodbudna in pohvalna beseda.
Žirovnica, Smokuč, Begunje, Slatna, Hudi Graben pustimo kmalu za seboj. V Tržič pripeljemo po klancu navzdol z vso hitrostjo. Pred ostrim ovinkom zavremo, da ga elegantno speljemo. Smeško na semaforju se nam posmeji, saj nam pokaže hitrost komaj 24 km/h. Prvi postanek za kavico. Malo prezgodaj glede na dolžino poti, a navade le težko spreminjaš. Postanek v Tržiču je že tradicionalen. Pa še tako brhke kelnarice imajo.
Nihče ni bil še utrujen, zato so Križe, Retnje in Duplje odbrzele mimo nas. Klanec pri Podbrezjah nam je pobral nekaj moči, a dolg spust po Podnartškem klancu je pravi užitek. Nič ni zastonj. Vsak užitek se plača. Mi smo ga plačali v klancu pred Dobrim poljem in na klancu pod Brezjami. Naprej je vse enostavno, brez velikih klancev: Črnivec, Podvin, Otok, Dvorska vas, Zgoša, Poljče, Žirovnica.
Ob slovesu se ni nihče pritoževal nad utrujenostjo. Vozili smo zmerno, z veliko postanki. Drug drugemu smo bili prijetna družba, za kar smo se zahvalili. Še se srečamo in to kmalu. Ta petek, 7. 9. 2012, bo skupina boljših kolesarjev peljala do Savice in nazaj čez Pokljuko. Mi, rekreacijski kolesarji, gremo na Talež, kot dodatni izlet. Kolesarski izlet enkrat na teden nam je postalo premalo. Želimo si več in to smo si vzeli. Pridružite se nam.
Naslednji torek ne kolesarimo v Bohinj. Naš domet širimo. S kombijem in osebnimi avtomobili se bomo peljali do Ziljske doline in bomo kolesarili po lepi Ziljski dolini. Ker je logistika zahtevna, so potrebne predprijave pri Janezu Komelu ali pri Zvonetu Škrjancu in to najkasneje do sobote, 8. 9. 2012. Odhod bo v torek, 11. 9. 2012 ob 8h izpred Športnega parka Podmežakla.
Napisal: Stane Arh Slikal: Pavle Jezeršek