Nadaljujemo s spoznavanjem okolice Jesenic. Ob 8.15 se nas je na parkirišču ob zamrznjenem jezeru Završnice zbralo kar 30 pohodnikov. Jutro se je prebujalo v megli, skozi katero je občasno pokukalo pobočje Stola. Januarskega mraza nismo občutili, saj prava zima še ni prišla. Kozolec ob poti nas je opozoril, da je Valvazorjeva koča odprta. Super! Pot smo zastavili proti Valvazorju. Steza skozi gozd je bila suha. Šele pod Valvazorjem je bila na nekaterih mestih prekrita z ledom, ki je nastal ob deževju prejšnji dan. Hitri in žejni so imeli dovolj časa, da so obiskali še Valvazorjevo kočo. Rep kolone tega časa ni imel, zato so počasnejši pohodniki pridno nadaljevali načrtovano pot mimo Žirovniške planine na Zabreško.
Užitek je bilo hoditi po sveži sneženi preprogi. Obdajala nas je tišina in sonce nas je pozdravljalo skozi tanko meglico. Dolino je preplavljalo morje goste megle. Na Zabreški planini smo se okrepčali s hrano iz nahrbtnikov in si od daleč ogledali Julijske Alpe. Med tem časom so do nas uspeli priti tudi obiskovalci toplega Valvazorjevega doma. Skupinska slika in odhod v megleno dolino. Med potjo smo si ogledali še “bivak”, ki nudi zasilno zavetišče nesrečnim pohodnikom. Dobri ljudje so pustili v njem celo obleko, da se premočeni planinci preoblečejo. Velja se zapomniti. Možje, ko bo žena preveč huda, si lahko poiščete mir v tem zavetišču.
Ob prijetnem klepetu smo hitro prispeli do naših avtomobilov. Običajno analizo pohoda smo opravili v lovskem domu “Pri medvedih”, kjer smo se tudi ogreli ob topli peči. Da zima ni prava, dokazujeta medveda v kletki, ki še ne spita. Zadovoljna sta uživala v sveži solati, kumaricah in pomarančah. Vse sta nas presenetila s svojo spretnostjo, kako olupita pomarančo. Vesta, da lupina ni užitna.
Na naslednjem pohodu bomo spoznavali okolico Blejske Dobrave. Pridružite se nam. Pogrešamo vašo družbo.
