• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Kolesarski izlet po Ziljski dolini, 11.9. 2012

Voziti se po istih poteh postane sčasoma dolgočasno. Večkrat smo se že menili, da bi se morda peljali del poti z avtom ali vlakom in si med kolesarjenjem ogledali še neznane kraje. Poskusiti velja. Odločili smo se za lepo Ziljsko dolino.

Logistika je seveda bolj zahtevna, zato so bile potrebne pred – prijave.  Janez Komel je s svojimi izkušnjami rešil vse težave okoli prevoza in najetja kombija. Na zbirnem mestu pri hali Podmežakla smo naložili kolesa v kombi in odpeljali točno ob osmi uri. Ustavili smo na Lipcah, kjer smo naložili še preostale kolesarje. Kombi lahko pelje le sedem koles, zato je Tone Kos z osebnim avtom peljal še dve kolesi in dva sopotnika.

Preko Korenskega sedla smo se peljali do Feistritz an der Gail (? na Zili) in parkirali avtomobila pred gostilno Altepost. Nihče od udeležencev še ni kolesaril po Ziljski dolini po kolesarskih poteh, zato nam je bila pot povsem neznana. Janez je edini pot poznal, a je moral ostati doma zaradi neodložljivih obveznosti. Stane je bil izbran za vodjo, ker je pot pregledal po “Google zemljevidu”. S seboj je imel celo listek, na katerega je zapisal pomembne kraje in značilnosti na poti.  Zapeljali smo na cesto proti kraju Vorderberger (?). Jutro je bilo hladno in sprva nas je mrazilo na kolesu. Rosa se je svetlikala v travi in na listju dreves. Cesta je bila široka, z dobrim asfaltom. Srečali smo le malo avtomobilov in tudi nekaj kolesarjev. Pokrajina je bila podobna naši. Ravninski del so obkrožale visoke gore, obsijane s soncem. Nad nami desno se je bohotil Dobrač.

Cesto smo zapustili v kraju Vorderberg in zapeljali na asfaltirano kolesarsko pot Radtouren R3. Naprej smo sledili samo oznakam R3 in R3A. Ker smo si ogledovali pokrajino, je bila hitrost vožnje temu primerna. Drago je prepoznal pot, po kateri je že vozil, in nas je na prvem mostu čez Zilo usmeril na desno v klanec (Nieselah). “Samo 100 metrov je klanca, potem bo ravnina” je bil prepričljiv. Po dveh kilometrih klanca še ni bilo konec in obupal je tudi Drago. Vrnili smo se nazaj do mostu, klanec pa poimenovali “Dragotov klanec”. Na naslednjem prehodu čez Zilo je bil Drago bolj previden. Sam je odpeljal čez železniško progo v klanec (Gortschach), mi pa smo si privoščili počitek. Ko se je vrnil nazaj, je priznal, da tudi ta klanec ni pravi. Odtlej je imel prepoved zavijanja na desno, kjer so bili klanci. “Vozili se bomo samo po ravnini in to ob Zili” smo zaključili debato.

V strjeni skupini smo vozili vse do Hermagorja (Šmohor). Med vožnjo smo imeli dovolj časa občudovati okoliške gore, lepe in razkošne hiše, obdelana polja, živino na paši. Zapeljali smo v središče mesta in si v kavarni privoščili dobrote za nagrado. Cene so občutno višje kot pri nas, zato smo pobrali višji prispevek za pijačo. Greli smo se na soncu in proučevali zemljevid Ziljske doline, ki ga je Tone odkril v enem izmed hotelov na poti. Ideja, da bi se peljali do Nassfelda, je bila zavrnjena, ker je Tone imel popoldan še obveznosti. Odločili smo se za počasno vožnjo nazaj, s tem da si privoščimo počitek ob jezeru Pressegger. V letovišču smo pojedli skupaj tudi dve okusni pici in seveda popili pivo, ki sodi poleg. Jezero je bilo dovolj toplo, da so se kopalci še kopali v njem. Škoda, nihče od nas ni imel s seboj kopalk. Zadoščale bi ene, ki bi si jih potem med seboj izmenjavali. Dobro, ženske bi bile pač zgoraj brez.

Zadnji del poti so “močni” morali pokuriti višek energije, zato so brzeli proti Feistritz an der Gail (? na Zili), kolikor so jim dovoljevale noge, pljuča in srce.

Ob štirih smo bili že na Jesenicah. Vsi so pravočasno prišli domov pred nevihto, le Drago, ki je s Stanetom postavil nazaj sedeže v kombi, je bil moker do kože.

Izlet je bil prijeten, drugačen od običajnih kolesarskih izletov. V prihodnjem letu bomo uvrstili v program več podobnih kolesarskih tur.

Koristni spletni opisi kolesarske poti po dolini Zile:

http://outsideaway.blogspot.com/2010/06/s-kolesom-ob-zilji-in-pes-nad-cudovito.html

http://www.berg-wandern.com/radtouren-im-outdoorpark-oberdrautal/r3-gailtalradweg-koetschach-hermagor

Napisal: Stane Arh           Slikal: Tone Kos, Stane Arh