V hladnem jutru se nas je 44 pohodnikov odpeljalo na Primorsko, na pohod, ki je poznan kot “Vitovska krožna pot”. Da vožnja ne bi bila dolgočasna, je poskrbel “slepi potnik”. Ob postanku na Ravbarkomandi smo ga predali v prave roke. V vasi Vitovlje nam je gospa Slavka, vodja planinske skupine iz Šempasa, pomagala najti pravo pot do Vitovske cerkve. Stoji na skalni vzpetini in je vidna po vsej Vipavski dolini. Prav zato je od tu čudovit pogled na Vipavsko dolino, Goriško raven in Jadransko morje. Prijaznosti gospe Slavke pa s tem še ni bilo konec. Poskrbela je za prijetno počutje z domačim višnjevcem in čokoladnimi bonboni. Nato je odklenila in razkazala 650 let staro cerkev, ki je spomenik I. kategorije. Slišali smo del zgodovine cerkve, ki je posvečena sv. Duhu oz. Materi Božji. Za konec nas je opozorila na znamenitosti, ki jih bomo srečali na preostalem delu krožne poti.
Po Napoleonovi poti, kamniti cesti, ki so jo zgradili še v času Ilirskih provinc za spravilo lesa iz Trnovskega gozda v Vipavsko dolino, smo prispeli do lovske koče pod vrhom Kopitnika (929m) – najvišje točke pohoda. Med spustom smo občudovali drugi del Napoleonove poti, ki je vklesana v Visoki zid. V kamenju so še vidne vdolbine kolesnic, ki so nastale ob transportu lesa. Mimo spomenika sv. Luciji smo se spustili do Vitovskega jezera, ki je edino naravno jezero v tem kraškem svetu. Pohod smo zaključili s temeljito analizo na turistični kmetiji pri Ipavčevih v Vitovljah.
Vsi zadovoljni in obloženi s primorskimi dobrotami (kakijem, salamo in vinom) smo se posebej zahvalili vozniku Darku, kern nam je znatno skrajšal pešačenje in nas je varno pripeljal v domači kraj.
Napisal: Janez Komel
Foto: Marina Čemažar, Janez Komel
