Z namenom, da nekoliko prihranimo lastne moči, smo prvi del poti, do Orlovih glav, opravili kar z žičnico. Naprej nas je pot vodila do Visokega Orlovega roba, nato po travnatem pobočju Šije do prevalja Vrata. Vzpon po mestoma izpostavljenih pobočjih nas je pripeljal do vrha Vogla, 1922 metrov nad morjem. Nagrajeni smo bili s čudovitim razgledom po Vzhodnih Julijskih Alpah, Karavankah in po primorskih hribih. Z vrha je pot vodila samo navzdol. Opoldansko sonce nas je neusmiljeno žgalo in in žeja je bila vse hujša. Kot fatamorgana so se nam prikazovale steklenice mrzlega piva.
Vseh 28 pohodnikov DU Jesenice je že v prvem naskoku osvojilo kočo na Razor planini in si jo prisvojilo za lastne potrebe: pijača, hrana in WC. Takoj smo jo napolnili s smehom, s petjem in z živahnimi pogovori. Ob 22. uri je osebje koče ugasnilo luči in kmalu nas je zajela gorska tišina noči. Še krav na bližnjem pašniku ni bilo slišati vse do 6 ure zjutraj, ko so nam priredile budnico.
Ob zgodnji sedmi uri smo bili zbrani pred kočo, kot je zvečer ukazal Janez. Zažrli smo se v hrib proti prelazu Globoko. Na prelazu smo skozi umito ozračje videli zgornjo postajo gondolske žičnice čisto blizu, na dosegu roke. Pot pa se je do nje vlekla kar nekaj ur. Ouuu, kako se je prilegla mrzla pijača po končanem pohodu.
Prispevek: Stane Arh Foto: Stane Arh
