V svežem in jasnem jutru smo pričakali avtobus, ki nas je odpeljal v Zdravilišče Rimske Toplice. Pomladi so odprli obnovljeno zdravilišče skoraj po dvajsetih letih. Majda nam je organizirala triurno kopanje v toplicah po zelo nizki ceni. Kot deca smo se zapodili v vodo in po njej navdušeno čofotali. Nekateri so se pridružili strokovno vodeni aerobiki v vodi. Topla voda z 32 stopinj Celzija nam je pozdravila vse starostne nadloge, nas je pomladila.
Po kopanju se nam je prilegla pokušina ovčjih sirov in žlahtne kaplice na domačiji pesnika Antona Aškerca v bližnji vasi Senožete. Sprejel nas je pranečak pesnika, ki vodi sedaj kmetijo in skrbi za pesnikov dom, muzej. Na kmetiji pasejo okoli 30 ovc mlekaric. Njihovi siri so bili že večkrat nagrajeni in vso proizvodnjo sirov lahko prodajajo kar direktno hotelom. V slikoviti savinjski govorici nam je predstavil pesnika Aškerca kot človeka, zavednega Slovenca in širokega svetovljana. Nekaj njegovih pesmi nam je tudi deklamiral. Vsi smo obsedeli pod trto, tako lepo je znal pripovedovati.
Majda nas je skoraj napodila na avtobus, ker smo že zamujali kosilo pri Novaku v vasi Sedraž. Ob veliki kmetiji, 40 glav živine, se Novakovi preživljajo še s kmečkim turizmom. Tudi sobe oddajajo, saj živijo na lepi lokaciji s čudovitim razgledom. Turisti lahko izbirajo med množico izletov. Sprejeli so nas z “borovničevcem” in harmoniko. Nekaj parov je zaplesalo še predno smo se posedli za mizo. Žur se je začel. Pili smo, jedli, plesali in peli. Muzikontarja Zdravko in Bogdan sta jo znala urezati in ni bilo upokojenca, ki ne bi plesal. Nihče ni opazil (razen kadilcev zunaj), da se je že zvečerilo in da moramo domov. Kaj bi mi brez naše Majde, ki skrbi, da vse poteka po načrtovanem programu?! Na Jesenice smo se vrnili skoraj točno ob napovedani uri. Za nami je bil čudovito lep dan, poln doživetij. Nikar nam ne zavidajte. Raje se nam prihodnič pridružite.
Napisal: Stane Arh Foto: Stane Arh
