• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    • 8. januarja 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 22. januarja 2018 17:00ZDA - zlati zahod
    • 10. februarja 2018 18:00Pustovanje s plesom v maskah
    AEC v1.0.4

Starejši za višjo kakovost življenja doma

DRUŠTVO UPOKOJENCEV JESENICE

Pod gozdom 13

4270 JESENICE

Projekt: »Starejši za višjo kakovost življenja«

 P O R O Č I L O

O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH NA PROJEKTU »STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA« V LETU 2011

 Projekt “Starejši za višjo kakovost življenja doma« se pri Društvo upokojencev Jesenice izvaja od leta  2007.

Projekt je zasnovan tako, da prostovoljci obiščejo starejše občane in najprej opravijo posnetek stanja z anketiranjem. Na osnovi obiska in ogleda se nato dogovorimo o eventuelni pomoči starejšim občanom ali pa le zgolj o ponovnih obiskih z namenom druženja. S takim načinom dela tudi želimo poiskati čim več ljudi v stiski in tiste, ki nočejo, ne morejo ali ne znajo poiskati pomoči, ki jo nudijo državne institucije.

Od leta 2007, ko smo s projektom pričeli, pa do konca lanskega leta so naše prostovoljke opravile 4.157 obiskov pri starejših občanih; leta 2007 – 541, leta 2008-  699, leta 2009 – 821, leta 2010 -944 inleta 2011 – 1.152 obiskov.

V začetku leta 2011 je bilo v Občini Jesenice 2.802 občanov starejših nad 69 let, kar predstavlja 12,5% vseh prebivalcev. V projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« je  bilo vključenih 2.126 starejših. To so občani, ki gravitirajo na naše društvo ter starejši naselja Lipc, Blejske Dobrave in Kočne.

Od začetka izvajanja projekta smo opravili 4.157 obiskov in sicer 2.056 prvič in 2.101 ponovno. Na ankete je odgovarjalo 1.442 oseb.

Razmerje med prvimi in ponovnimi obiski se z leti spreminja v korist ponovnih obiskov, kar je tudi logično, saj smo ob začetku izvajanja projekta opravljali predvsem prve obiske z anketiranjem.

V letu 2011 smo opravili 1.152 obiskov, od tega smo 335 oseb obiskali prvič; 192 ali 57,3% žensk in 143 ali 42,7% moških. Na ankete je odgovarjalo 132 oseb. Ponovno smo obiskali 817 občank in občanov ciljne skupine.

REZULTATI ANKETIRANJA

V nadaljevanju želim predstaviti ugotovitve  anketiranja, ki smo ga opravili v letu 2011 pri 132 občanih, v primerjavi z večjim vzorcem, to je rezultati anketiranja, ki smo ga opravili v obdobju 2009 do 2011 pri 695 občanih – primerjalni vzorec.

Z anketiranjem želimo ugotoviti kako starejši občani živijo, s kakšnimi problemi se srečujejo ter na kakšen način jim lahko pomagamo.

Kje starejši občani živijo?

V letu 2011 je živelo 61% anketirancev v hiši, 39% pa v stanovanju, medtem ko v primerjalnem vzorcu živi v hiši 53%, v stanovanju pa 47% vprašanih.

V 103 ali 78% primerov so anketiranci lastniki hiše ali stanovanja (anketiranec, partner ali oba). Približno enak odstotek (77,5%) velja tudi za primerjalni vzorec. 

S kom živijo starejši?

Z zakoncem ali partnerjem je v letu 2011 živelo  62 % anketiranih, v primerjalnem vzorcu pa  54,4%. V letu 2011 je živelo samih 20,5% vprašanih, v primerjalnem vzorcu pa 29,8%.

Sobivanje starejših z drugimi je izrednega pomena, saj preprečuje osamljenost in vse tegobe, ki so s tem povezane. Zato je potrebno posebno pozornost nameniti tistim, ki živijo sami in jih, glede na njihove preostale zmožnosti, na različne načine vključiti v družabno življenje.

Počutje

Kar 80% vprašanih se počuti zdravih, v primerjalnem vzorcu je ta odstotek nekoliko nižji (.76,8%)

22% vseh vprašanih je bilo v letu 2011 osamljenih, medtem ko je delež osamljenih v celotnem obdobju nekoliko višji – 27,1%.

Večina starejših ima pogoste stike z otroci in drugimi ožjimi sorodniki, če je teh stikov manj, so pogostejši stiki s sosedi.

Potreba po pomoči

Na vprašanja, ali potrebujejo kakršnokoli pomoč, je večina anketirancev odgovorila da ne;

prav tako tudi ne želijo prejemati pomoči. 15% vprašanih pomoči ne bi moglo plačati, 40% pa le delno.

Preživljanje prostega časa

Odgovori na vprašanja kako starejši preživljajo prosti čas so dokaj spodbudni, saj si večina izbere aktivnosti, ki jim  izpolnjuje praznino. Več kot 90% vprašanih bere dnevno časopisje in drugo literaturo ter posluša radio in glede TV. 44,7% hodi na izlete, le 4,5% jih pa brska po internetu.  

PONOVNI OBISKI

V letu 2011 smo ponovno obiskali 817  starejših občank in občanov. V večini primerov (517) je šlo za druženje in s tem premagovanje osamljenosti. Kar v 133 primerih pa so prostovoljke dostavile humanitarno pomoč starejšim, ki jo niso mogli prevzeti sami.

V Projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« je bilo v letu 2011 vključenih 12 do 15 prostovoljk, različno po mesecih. Opravile so 1.152 obiskov starejših občanov starih 69 let in več, kar je  208 več kot v enakem obdobju lani. 75 občanom smo preko Območnega združenja RKS Jesenice in Karitas zagotovili osnovne prehrambene artikle, v večini primerov so prostovoljke pomoč tudi dostavile na dom.

Nosilke tega projekta so prostovoljke, ki obiskujejo starejše občane na osnovi seznamov, ki jih na osnovi pogodbe pridobimo na Občini Jesenice. Sezname je potrebno predhodno ažurirati (že obiskane osebe, nočejo obiskov, so se preselili ipd.) in se dogovoriti, katere dele mesta bo posamezna prostovoljka obiskovala. Za obisk se praviloma predhodno najavimo z vnaprej pripravljenim obvestilom. Na obisku opravimo anketo (4 listi) in se z občani pogovorimo o problemih, ki jih tarejo, o možnostih reševanja, na katere institucije naj se obrnejo ipd. Zahtevnejše primere obravnavamo na mesečnih sestankih in po potrebi o problemih obvestimo pristojne institucije (največkrat CSD, patronažo). Če občani izrazijo željo, da jih ponovno obiščemo, to tudi storimo.

Med obiski naše prostovoljke tudi ugotovijo kako starejši živijo in jih po potrebi predlagajo za pomoč pri humanitarnih organizacijah, v večini primerov to pomoč tudi razvozijo.

Seveda pa je potrebno ob vsem tem delu voditi evidenco; poleg izpolnjenih anket beležimo tudi vse ponovno obiskane starejše in kaj smo pri njih delali. Vse te podatke, vključno s podatki iz anket, vnesemo v računalnik, preko posebnega programa ZDUS, mesečno se izdelajo poročila o delu in seveda ob zaključku leta se izdela tudi zaključno poročilo.

Ocenjujemo, da za eno obiskano osebo potrebujemo cca 1 uro, kar v našem primeru pomeni, da so v letu 2011 prostovoljke opravile 1.152 ur ali vsaka prostovoljka pa 77 ur.

Delo je izredno zahtevno, psihično in fizično utrujajoče, saj znaša povprečna starost prostovoljk  67 let.

Zaradi tega ni čudno, da število prostovoljk upada, čeprav se trudimo, da bi jih obdržali, oziroma pridobili nove. Zato tudi skrbimo za izpopolnjevanje prostovoljk v obliki razgovorov s strokovnimi delavci, ki se ukvarjajo z delom z ljudmi in pokrivajo dejavnost potreb starejših občanov. Tako smo letos organizirali predavanje na temo Staranje, motnje spomina, diskriminacija starostnikov, ki jo je predstavil prof.dr. Vid Pečjak. Metoda Bole Finžgar nam je spregovorila o spoznavanju, preprečevanju in zdravljenju izgorelosti.

Organizirali smo izlet v Logarsko dolino in Mozirski gaj, da se naše prostovoljke vsaj malo razvedrijo in si pridobijo dodatno energijo.

Skupaj s CSD se dogovarjamo o našem vključevanju v aktivnosti pri izvajanju družbeno koristnega dela za mladoletne osebe.

Ocenjujemo, da s projektom gradimo lokalno mrežo prostovoljcev, ki bodo omogočali, da se bo projekt nadaljeval in postal stalnica pomoči starejšim, predvsem v smeri premagovanja osamljenosti, družabništva pa tudi zagotavljanja ustreznih življenjskih pogojev, ki bodo omogočali, da starejši lahko v čim večjem številu in  čim dlje preživijo svojo starost doma. To je končno tudi eden izmed naših osnovnih ciljev. Seveda bo potrebno tako na nivoju države kot občine zagotoviti ustrezne pogoje za vzpodbujanje in motiviranje prostovoljstva.

Zelo pomembno je namreč dejstvo, da se v Sloveniji pospešeno staramo. Za občino Jesenice lahko rečemo, da je staranje prebivalstva še bolj intenzivno. Indeks staranja je v občini Jesenice leta 1999 znašal 77,3, do leta 2008 je narasel na112,2 inje višji kot slovensko povprečje, ki znaša 111,7. Ob upoštevanju demografskih kazalcev staranja prebivalstva ( leta 1999 je bilo v občini 3.960 prebivalcev starejših od 60 let, leta 2008 pa že 4.577) predvidevamo, da bo v letu 2025 v občini Jesenice živelo 5.845 prebivalcev starih nad 60 let, kar je za 47,8% več kot leta 1999.

(Iz gradiva:  Občinski razvojni program 2010 – 2025)

Ob zaključku bi se rada zahvalila vsem prostovoljkam in prostovoljcem, zaradi katerih se danes lahko suvereno pogovarjamo o problemih starejših v naši občini in aktivno sodelujemo

pri ustvarjanju pogojev za njihovo kvalitetnejše življenje.

Koordinatorica projekta:

Ivanka Zupančič, univ.dipl.org.

Jesenice, dne 20. 1. 2012