• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 19. junija 2017Letovanje v Supetar, otok Brač, Hrvaška
    • 26. junija 2017 17:00Letni koncert MoPZ DUJ in proslava Dneva državnosti.
    • 27. junija 2017 9:00Jesenice - Kočna - Lancevo - Rodine, dolžina 50 km
    • 29. junija 2017Koča Tolazzi (1350m) - Volajsko jezero (1951m)
    • 4. julija 2017 9:00Jesenice - Planica, dolžina 75 km
    • 11. julija 2017 9:00Jesenice - Begunje - Leše - Otok - Begunje, dolžina 55 km
    • 13. julija 2017Višarje (1766m) - Kamniti lovec (2071m)
    • 18. julija 2017 9:00Jesenice - Kranjska Gora - Mihov dom, dolžina 65 km
    AEC v1.0.4

Alenka Trampuš


Navodilo: Pesmi si lahko preberete, če kliknete na naslov, da se vam naloži na levi spodnji kot zaslona. Ko se nalaganje konča, kliknete na kvadratek z naslovom pesmi v levem spodnjem kotu, da se vam prispevek odpre v Wordu.

DEŽ PO SUŠI

LJUBEZEN POD LIPO

TONETU PAVČKU

 

DOTIK POMLADI

 Ko si mlad

in ko pomlad

se te dotakne,

pod nogami tla izmakne,

ne veš ne kod, ne kam,

vsak dan vleče te drugam.

 

Ljubezen iščeš

na vsakem koraku,

v soncu, dežju in v mraku.

Ko si mlad

in ko pomlad

se te dotakne.

 

Ko si v naših letih

in ko pomlad

se te dotakne,

ti veja ali kamen sredi poti,

pod nogami tla izmakne

nič več lahak korak nam ni.

 

Regrat iščeš

na vsakem travniku,

utrujenost  pomladno premaguješ,

čajčke piješ

in modruješ,

ko si v naših letih.

—————————————————————-

 

SAVA  NA PRAGU POMLADI

 

Lepa si Sava Dolinka spomladi,

ko prvi se žarki sonca iskrijo

na modro-zeleni gladini

le v senci drevja zbledijo.

 

Leno drsiš preko kamnov,

različnih barvitih odtenkov, oblik,

vsi dobro vidni v kristalni čistini,

na dnu sestavljajo bleščeč’ mozaik

 

Nežno oblivaš bele sipine

otočkov, ki kukajo s tvoje gladine,

kjer ptice rade posedajo,

na toplem soncu se grejejo.

 

Pa pripodé se črni oblaki,

vse bliže zasliši se grom,

ptice in ostale živali

poiščejo si zaklon.

 

Gladina se dviga, narava vzdrhti,

Sava v trenutku se spremeni,

strele se bliskajo iz višin,

izginejo beli otočki sipin.

 

Sava, skaljena buči in hrumi,

veje in hlode pred seboj vali,

nič več ni lepa, bleščeča gospa

vse bolj grozeča po strugi divja.

 

Pa se nevihta umiri,

veter oblake prepodi,

a Sava še vedno grozi,

kaže nam svoje slabe plati.

 

Ko sonce posije, se žarki

njegovi nič več ne bleščijo

na rjavih valovih,

nevidno se potopijo.

——————————————————————————————

KULTURA                                                                           

Ko praznujemo dan kulture v spomin na našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, se razvrstijo razni obiski v koncertnih dvoranah, gledališčih, muzejih. Slišati je mnogo slavnih govorov na proslavah, od mlajših do starejših Slovencev.

Pa smo zares prepričani, da vemo vse, kar nam pove beseda KULTURA?

Zaneslo me je povsem v drugo smer kulture, ki se začne že v rosnih letih naših otrok in vnukov. Sprašujem se, ali imajo dovolj podlage za kulturno življenje oziroma kulturnega obnašanja, ki ga doživljajo že pri svojih starših.

Tudi prepiranje v družini je lahko na kulturnem nivoju, brez žaljivk in poniževanja. Vsak naj ima pravico povedati svoje mnenje, a je tudi dolžnost posameznika, da posluša mnenje nasprotnika. To je dobra popotnica za otroka pri odnosih do svojih vrstnikov že v vrtcu in dalje pri sošolcih, pri odnosu do staršev, učiteljev, sosedov, znancev in nazadnje do svojih partnerjev.

Kaj pa učitelji, se dovolj kulturno obnašajo do učencev in starši do otrok v svoji družini?

Marsikdo si želi ustvariti kopijo sebe pri svojem otroku in misli, da je samo on pravi in edini, ki lahko odloča o usodi svojega otroka, njegove  misli pa usmerja po svojih prepričanjih, češ, samo jaz vem, kaj je dobro zanj. Vendar otrok ni tvoj zato, da ga boš usmerjal po svojem kalupu. Vsak otrok je »unikat«, vsak ima svoje želje in sanje o svojem življenju. Starši so za to, da to odkrijejo in otroku po svojih močeh pomagajo doseči cilj.

Če pa mora otrok s strani staršev poslušati le pridige in ne sme izraziti svojih misli in hotenj, se jim upre in lahko zaide po nepravih poteh. Težko postane samostojen in samozavesten v družbi, če mora vse otroštvo samo kimati in poslušati kritike na svoj račun.

Zato je edino zdravilo POGOVOR in še enkrat – OBOJESTRANSKI pogovor, kjer pridejo vse slabe in dobre stvari na dan od obeh strani udeležencev in le tako bo prišlo do medsebojnega razumevanja in miru v družini, med sosedi, učitelji, sošolci in prijatelji.

Da, tudi to je kultura, ki jo ljudje lahko prenašajo naprej skozi svoje življenje.

Alenka Trampuš                                                                                                                         Jesenice, 8. 2. 2012

 

——————————————————————————————————