Oblačen četrtek, v nahrbtniku dereze, na poti pa nič ali skoraj nič snega. Vse drugače, kot je bilo pred nekaj tedni, je povedal Rajko, ko smo se vzpenjali proti cilju, koči na Lubniku.
Nekaj čez trideset se nas je zbralo ta dan in iz Gabrovega smo iz ozke asfaltne ceste krenili na markirano planinsko pot. Kljub oblačnemu vremenu smo že kmalu odložili vrhnja oblačila.
V Vodniku po planinskih postojankah SR Slovenije iz l. 1989 je koča na Lubniku imenovana Dom Borisa Ziherla na Lubniku. Danes jo pretežno imenujejo Koča na Lubniku, kdaj in zakaj se je izgubilo prvotno ime, ne vem.
Zgodovina te koče je sledeča: prvo kočo je leta 1932 odprla takratna škofjeloška podružnica SPD, 1.maja 1943 so jo partizani požgali, da se v njej ne bi utrdili Nemci. Po vojni so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine, pripravili teren za novo, večjo stavbo in jo slovesno odprli maja 1953. Poimenovali so jo po Borisu Ziherlu (1910 – 1976), častnemu občanu Škofje Loke, znanstveniku, revolucionarju, humanistu in planincu. PD Škofja Loka kočo vzdržuje in je odprta vse dni v letu. Pohvalijo se z okusno kuhinjo. Pod kočo se nahaja zavetišče Lubnikar, upravlja ga sekcija PD, imenovana Lubnikarji . Kot je v zadnjem času moderno, imajo že mnogo let »prijatelje Lubnika”, vpisno knjigo, tek na Lubnik…
Lubnik spada v skupino Škofjeloškega pogorja in je v lepem vremenu dobra razgledna točka. Na vzhodni strani se vidi pod vznožjem Škofja Loka, za njo Sorško polje in Ljubljanska kotlina, Osovnik, Jakob, Šmarna Gora, Rašica in Posavsko hribovje. Proti jugovzhodu vidimo osrednji del Polhograjskega hribovja s Toščem, zadaj se vidi Krim. Na južni strani leži Poljanska dolina, nad njo zahodni del Polhograjskega hribovja, naprej Žirovski in Idrijski hribi ter Trnovski gozd, na obzorju Snežnik, Javorniki in Hrušica. Na jugozahodu so v bližini vidni Ermanovec, Stari in Mladi vrh ter Blegoš, za njim pa Spodnje Bohinjske gore, na zahodu vidimo Selško dolino, Miklavško goro, na drugi strani so Dražgoše, vidimo Jelovico in Ratitovec, zadaj so Julijci s Triglavom. Severna stran nudi pogled na Kranj, Šmarjetno goro in Jošt, nudi pogled na Karavanke z Golico, Stolom, Begunjščico, Košuto in Dobrčo ter Kamniške Alpe s Kriško goro, Tolsti vrh, Storžič, Zaplato, Krvavcem, Kočno, Grintovcem, Skuto, Kalško goro, Kalškim grebenom, Brano in Veliko planino. Skratka, kdo bi si želel več?
Na vrh Lubnika vodi več poti. Vzpon ni pretežak, zato je tudi ena dobro obiskana planinska postojanka.
Po prijetnem bivakiranju v topli jedilnici smo se spustili navzdol do Sv. Tomaža (660 m). in naprej do avtobusa. Zadovoljni, ne preveč utrujeni, smo se vrnili domov. Prijeten dan je bil.
Zapisala: Nevenka Rajhman Slikal: Metod Slabe