• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

126. družabno srečanje in proslava, 13. 2. 2023

Na proslavi kulturnega dne je nastopil Moški pevski zbor DUJ s svojim letnim koncertom. Zapel je deset slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Vodil ga je zborovodja Peter Novak. Občuteno zapete pesmi so poslušalci nagradili z glasnim ploskanjem. Zbor je v zadnjem letu kvalitetno napredoval in naštudiral kar nekaj novih pesmi. Spored pesmi so nekoliko spremenili. Priključil se jim je tudi en novi pevec, a želijo si jih še več.

Gostiteljica Albina je k svoji mizi povabila dva pevca z dokaj dolgim stažem pri Moškem pevskem zboru DUJ: Franceta Kavčiča in Janeza Novaka.

France Kavčič je pravi Jeseničan, iz Ceste na Golico, pri Luku po domače. Pevski dar je podedoval po starših, saj sta oba pela v zborih. Tudi sin in vnuk imata odličen posluh, a nimata veselja do petja. France je vedno rad pel in si želel peti v operi. Zato se je tudi učil solo petja pri Škofovi, ženi opernega pevca v Ljubljani. Istočasno z njim je študiral solo petje tudi Jaka Jeraša, ki je imel srečo in je uspel postati operni pevec. Njemu ni bilo usojeno, da bi odšel na preizkušnjo v Ljubljano, zato se mu želja nikoli ni uresničila. Ostal je na Jesenicah in pel večinoma v zborih, le redkokdaj kot solo pevec. Več kot 15 let je pel v zboru v Kranjski gori, kamor je vozil z avtom na vaje še štiri pevce iz Jesenic.  Odlično so peli pod vodstvom Daneta Škerla (slovenski skladatelj, dirigent in pedagog).  Ve, da ima odličen posluh, zato tudi sliši vsakega pevca v zboru, če zapoje napačno.

Preživljal se je kot gozdar. Zadolžen je bil za področje od Žirovnice do Belce. Teren so si gozdarji med seboj menjali. V jeseniških  rovtih je skrbel tudi za trop ovac, bolj iz veselja, saj ni bilo pravega zaslužka.

Janez Novak je veseljak in uživa življenje vsak dan. Za sebe trdi, da je srečen človek. Slava in bogastvo ne prinašata srečo, druženje pa jo. Zato je rad v dobri družbi.  Pevski zbor je odlična družba veselih ljudi. Plesal je tudi v folklorni skupini, bil fizkulturnik na Koroški Beli.  Vseskozi je bil aktiven. Užival je kot frizer in še danes pri devetdesetih letih striže in brije v svoji frizeriji. Denarja ni veliko, a veselja ogromno. Veliko vajencev je naučil obrti in so mu za to hvaležni, saj mnogi ohranjajo stike z njim. Vesel je, da ima dobre stike s svojimi otroci: tremi sinovi in hčerko.

Janez je pravi Belan. Pri njih doma niso peli, so pa veliko igrali tarok. Sam rad poje, če je le priložnost. Zapoje tudi v avtobusu, če je družba dobra. Po sili razmer poje več glasov: prvi tenor, drugi tenor in prvi bas. Najraje poje prvi bas.

Po uradnem zaključku smo se posedli okoli miz in se še dolgo družili v prijetni družbi.

Napisal in slikal: Stane Arh