• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 27. septembra 2022 9:00Jesenice, NEZNANO, Jesenice
    • 28. septembra 2022 10:00Digitalni krožek
    • 29. septembra 2022ODPADE Vršič (1611 m) - Slemenova špica (1911 m)
    • 30. septembra 2022 9:00Jesenice-NEZNANO-Jesenice
    • 30. septembra 2022 16:00Proslava Mednarodnega dneva starejših in srečanje z jubilanti DUJ
    • 2. oktobra 2022Na Krasu je krasno
    • 4. oktobra 2022 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 5. oktobra 2022 10:00Digitalni krožek
    AEC v1.0.4

121. Družabno srečanje, Jože Osterman, 12. 9. 2022

Jože Osterman je po rodu “Blejčan”, a zaradi ljubezni do svoje žene Elice je postal Jeseničan. Že več kot deset let živi Podmežaklo. Jesenice je prvič spoznaval, ko je obiskoval Gimnazijo Jesenice. Čeprav zaprašene s prahom so se mu zdele prijazne, živahne in domače, ljudje topli in odprti.

Voditeljica srečanja, Albina Seršen, nam je gosta skozi vprašanja odkrivala plast za plastjo. Iz osnovne šole mu je ostal najlepši spomin, ko je bil v osmem razredu izbran, da je šel v Beograd čestitat Titu za rojstni dan. Gimnazijo si je zapomnil po svoji prvi ljubezni. Študij primerjalne književnosti in svetovne literature na Filozofski fakulteti mu je  odprl obzorje in zbrusil kritičnost. Po vojaščini je začel delati v Kulturni skupnosti Slovenije, bil nekaj časa kulturni urednik na RTV. Zelo zahtevno delo je opravljal kot Predsednik mestne konference Ljubljana, ko je moral usklajevati aktivnosti v času osamosvajanja. Časi so bili nenormalni in dogodki nepredvidljivi, zato si se pri odločanju oprl lahko le na intuicijo, ne na logiko in ne na pamet. V Drnovškovi vladi je bil sekretar v Ministrstvu za kulturo (1993 -1996). Šestnajst let je delal na Uradu za informiranje, kjer so delovali zelo demokratično in urejali stvari na zaupanju in pogovorih. Tudi kot upokojenec je še zelo aktiven in vpet v različne dejavnosti, ki so ga počasi začele obremenjevati. Želi si imeti čas za svojo družino in tudi za sebe.

Kot politik je moral delati kompromise, a je vesel, da je imel to srečo, da mu pri kompromisih nikoli ni bilo potrebno delati proti samemu sebi, proti svojim načelom.

Kot Jeseničan si tudi on želi, da bi nekoliko znižali Mežaklo, ker zaradi nje sonce ne posije Podmežaklo kar dva meseca. Ko je aktivno delal v Ljubljani, se je trudil za obnovo Stare Save. Zato mu je nerazumljivo, da država ni podprla projekta obnove Ruardove graščine, še toliko bolj, ker je lesna goba projekt podražila za faktor tri. Škoda bi bilo, da bi graščina propadla, ker občina ne zmore finančnega kritja obnove.

Že od mladosti ima rad gledališče in ga redno obiskuje, zato je z veseljem sprejel funkcijo predsednika odbora  Čufarjevih dnevov. Odbor dela odlično z malo denarja, a izbrane predstave so kvalitetne. Želi si, da bi se Jeseničani identificirali s Čufarjevimi dnevi, prireditev podpirali vsaj z obiskom predstav, ker si celotna prireditev to zasluži. V gledališče je potrebno pritegniti mlade.

Napisal in slikal: Stane Arh