• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovcev: Makekova planina (945 m) – Veliki vrh nad Jeserskim (1742 m), 17. junij 2021

Četrtek, 17. junij 2021, in naš drugi pohod z avtobusom v tem letu.  To jutro smo se zapeljali v smeri alpske vasi Jezersko. Predlagatelj in idejni oče poti je bil Janez Komel, ki je tudi vodil pohod. Cilj je bil vsem neznan, pa tudi pot. Zmotili smo se tisti, ki smo mislili,  da bo to en lep upokojenski sprehod. Pohod je bil čudovit in lep, strmina pa taka, da smo hodili občasno skoraj po kolenih.
Veliki vrh se nahaja na severozahodnem grebenu Kočne, domačini mu pravijo tudi Velč  vrh in je najbolj razgleden med svojimi višinskimi vrstniki, ki se vzpenjajo nad Jezerskim. Pravijo tudi, da ni velik, je pa strm.
Pot nas je vodila od Kazine proti Makeku, mimo nekdanjega smučišča Mali vrh do Mlinarjevega sedla. Dobro markirano pot vzdržuje PD Jezersko, ki je l. 1961 za domačine pripravilo akcijo »Spoznaj gore svojega kraja« in l. 1972 tudi trasiralo Jezersko planinsko pot. Jezersko nam je poznano v preteklosti kot  klimatsko zdravilišče in v današnjih časih sodeluje v projektu Alpskih vasi. Nedvomno tudi po zaslugi bratov Karničar.
Strmo pot pohodnik prehodi v dobrih dveh urah, zna biti pa nevarna, če je mokra in spolzka. Zlasti ob povratku je treba kar previdno sestopati, včasih tudi »rikverc«. Na vrh niso šli vsi, kar  ni nič narobe. Potrebno je bilo prihraniti energijo za nazaj. Previdnost je mati modrosti in tako smo vsi zaključili pohod  brez poškodb. Na vrhu je vpisna skrinjica z žigom. Čudoviti razgledi: Storžič (s severa je viden drugače  kot smo ga vajeni), Stegovnik, Virnikov Grintovec, greben Košute, v daljavi Obir, Olševa , Peca, stojimo pa skoraj pod markantno Kočno…

Ja, in tudi tu imajo Jezersko Babo. Kot za mnogo krajev tudi o tem obstaja legenda in sicer, da naj bi se preko Mlinarjevega sedla  in naprej čez Šteharjevo in Jenkovo planino vračali Turki z plenom iz Koroške?

Po napornem pohodu nas je Metod pogostil za svoj rojstni dan z aperitivom in domačim pecivom. Ker vročina ni popustila smo se ohladili še z mrzlo pijačo pri Planšarskem jezeru. Voda jezera je bila še premrzla, da bi se hladili v njej, pa tudi kopalk nismo imeli.

Se že pripravljamo na nove podvige. Naslednjič bomo zamenjali avtobus za vlak, po dolgem, dolgem času.

Zapisala:      Nevenka Rajhman                                                      Slikala: Stane Arh, Metod Slabe