• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • No upcoming events
    AEC v1.0.4

Borisu Janezu Bregantu v slovo, 7. 12. 2020

013

Vsem članom Društva upokojencev Jesenice

sporočamo žalostno vest,

da je danes, 7. 12. 2020, umrl naš dolgoletni predsednik

Boris Janez Bregant

Z njim smo izgubili človeka z močno voljo, z veliko življenske energije, širokega pogleda, požrtvovalnega prostovoljca, razumevajočega in toplega sogovornika, humanitarca.

Boris, zelo te bomo pogrešali.

Počivaj v miru.

Vsem njemu najbližjim izrekamo naše sožalje.

 Svoje sožalje lahko izrazite tudi na daljavo na elektronski naslov DUJ: dujesenice@gmail.com

…………………………………………………………………………….

SAM SEM SI NAPISAL NASLEDNJE VERZE:

Kot z blagim bi nekdo zamahom,

morda zadihan sredi dela,

s komaj še zaznavnim dahom,

ugasnil lučko, ki je tlela.

 

Je nehala nad stenjem trepetati,

kot tisočem na ta večer.

Drugam je šla osvetljevati

pot v neko nepoznano smer.

 

Le kam ta majhen del svetlobe

odtaval je in se zgubil?

Kje nove riše si podobe,

kje je sedaj ta sij iskriv.

 

Morda nekje kjer ni krivice,

nekje, kjer vse je urejeno,

kjer dom veselja je – resnice,

kjer solzno ni oko nobeno.

 

Morda pa tam tega večera,

bom našel mir, ki ga še ni.

Morda se tam potrdi vera,

o smislu nekih prejšnjih dni.

 

Počakam v tej deželi speči,

da se pridružite še vi,

v neki tihi blagi sreči,

a se prav nič vam ne mudi.

 

Vaš Boris!

**************************************

Borisu Janezu Bregantu v slovo,

1940 – 2020

V ponedeljek, 7. 12. 2020, je na Jesenicah dokončal svojo življenjsko pot Boris Bregant.

Bil je odličen  vizionar in je z vztrajnim delom naredil v jeseniškem okolju močno sled, ki jo čas  ne bo mogel izbrisati še vsaj nekaj naslednjih desetletletij. Z dobrimi tehničnimi rešitvami v proizvodnji, z oblikovanjem močnega in sposobnega teamskega vodenja Železarne Jesenice ter z načrtovanjem in izgradnjo nove jeklarne  je preprečil propad socialističnega giganta, Jeseničanom pa zagotovil dohodek za nekaj desetletij naprej.  Skrbel je za razvoj mesta Jesenic, tako gospodarsko, kulturno, športno, socialno in si prizadeval za večnacionalno strpnost in medsebojno povezanost prebivalcev raznih narodnosti. Po upokojitvi je opozarjal na nerešene probleme slovenskih upokojencev, predlagal rešitve in se boril v okviru ZDUSa za kvalitetno in dostojno življenje vseh ljudi v tretjem življenjskem obdobju.

Ponosni smo, da je bil Boris Bregant tri mandate predsednik v našem DU Jesenice  (od leta 2008). V teh letih je povezal  jeseniške upokojence v trdno skupino prostovoljcev, ki smo in bomo s svojo aktivnostjo skrbeli še naprej za lepše, zdravo in prijaznejše življenje vseh upokojencev na Jesenicah in tudi v Sloveniji. Ni področja ali ustanove, kjer ne bi delovali tudi upokojenci. Delujemo na športnem, rekreacijskem, kulturnem, družabnem, socialnem, gospodarskem, šolskem, zdravstvenem, medgeneracijskem, …  področju. Pod Borisovim vodstvom smo postali eno najbolj  aktivnih društev upokojencev v Sloveniji.

Z vzdrževalnimi deli je Boris s pomočjo članov DUJ skozi leta obnovil Dom DU Jesenice in z vizionarskim načrtovanjem in vlaganji zagotovil njegovo samovzdrževanje, kljub splošnemu pomankanju denarja.

Z nasveti in lastnim delom je pripomogel k dobremu delu Pokrajinske zveze društev upokojencev za Gorenjsko. V Zvezi društev upokojencev Slovenije je bil še letos predsednik Komisije za gospodarstvo in turizem. Z  uspešnimi akcijami, opozarjanjem na težave upokojencev in predlaganjem rešitev je pripomogel  k izboljšanju položaja vseh slovenskih upokojencev in posredno k uveljavljanju ZDUSa v političnem prostoru.

O svojem življenju je Boris napisal knjigo za svoje domače in prijatelje. Mladost je preživljal v Plavškem Rovtu nad Jesenicami. Po končanem študiju na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani se je zaposlil v Železarni Jesenice in v Rimu dokončal podiplomski študij s področja vzdrževanja in logistike v metalurgiji. Od vodja vzdrževanja je z leti napredoval do samega vodstva tovarne.  Dvanajst let je bil generalni direktor Železarne Jesenice. Po osamosvojitvi Slovenije je bil v Italiji pet let direktor slovensko-italijanskega podjetja za uvoz in izvoz metalurških izdelkov Železarne Jesenice.  Njegovi pomembnejši poklicni uspehi v Železarni so bili: razvoj novih proizvodov, izgradnja nove jeklarne, vpeljana strategija uspešnega poslovanja Acronija, izdelava načrta sanacije Železarne Jesenice v krizi po slovenski osamosvojitvi ter osvajanje evropskega trga nerjavnih proizvodov Acronija.

Po družinski tragediji se je vrnil iz Italije nazaj na Jesenice in bil dva mandata župan Jesenic. V času županovanja je bil tudi državni svetnik. Kot župan ima zasluge pri spremembi celotne podobe mesta: prenova Gimnazije, prenova Čufarjevega trga, ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego, ustanovitev razvojne agencije Ragor, ohranitev in oživitev starega fužinskega naselja Stara Sava z muzejem, glasbeno šolo in tržnico, postavitev Poslovne cone s trgovskimi centri, postavitev industrijske cone Plavški travnik, razvoj pomoči ostarelim  na domu, ustanovitev Centra za mlade ter skupnosti Žarek za pomoč zasvojencem.  Začel je z ustvarjanjem novega mestnega središča (selitev občinske uprave v zgradbo nekdanje uprave Železarne Jesenice, selitev Upravne enote, Centra za socialno delo, Obrtne zbornice in notariata). Izpeljal je pobudo o sofinanciranju dodatne izolacije zunanjih sten zgradb, kar je omogočilo polepšati izgled Jesenic, delavci pa so imeli delo v času finančne krize. Bil je dober organizator in je znal v svoj team pritegniti odlične strokovnjake in garače.

Za svoje rezultate dela je prejel  številne nagrade in priznanja:  red dela z zlatim vencem (1987), plaketa občine Jesenice (1979), Panzova nagrada (1989), odlikovanje Zveze za tehnično kulturo, velika plaketa ZDUS (2018). Je častni občan mesta Jesenic (2007),  častni član Zveze inženirjev in tehnikov, častni član Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora (2001),  dobitnik priznanja Andragoškega centra Slovenije (2005).

Boris je bil pronicljiv opazovalec družbenega in političnega dogajanja. S proniclivostjo  je zaznal težave in za vsak problem  našel dobro (pravilno) rešitev. Vedno je bil optimist. Širina duha in njegovega zanimanja sta bila kriva, da je deloval lahko hkrati na različnih področjih. Razdajal se je za prijatelje, za svoje upokojence, za godbenike, za gledališčnike, za športnike, za Rotary, za Hrušico, za občino Jesenice, ….  Njegova  hitrost pri delu, racionalnost in učinkovitost sta bila vzrok, da je bil vedno zaposlen z reševanjem problemov. Njegov socialni čut, nesebičnost in dobrota so bili krivi, da mu je vedno primanjkovalo časa in je bil vseskozi v hitenju. In v tem hitenju je pozabljal na sebe in na svoje bližnje, ker ni hotel verjeti, da čas teče tudi njemu in domačim. Življenje ga je opeharilo. Zanj se je čas iztekel, a tega sam še opazil ni. Še tik pred operacijo ni mislil na sebe, delal je za druge.

Umrl je po duhu velik človek. Naj ti bo lahka domača zemlja.

Za DU Jesenice napisal: Stane Arh

****************************************************************

Njemu v slovo so pisali mnogi:

Občina Jesenice

Poslovil se je častni občan in nekdanji župan Boris Bregant

Ines Dvoršak

v 81. letu starosti se je poslovil Boris Janez Bregant, nekdanji župan in od leta 2007 častni občan občine Jesenice.

Boris Janez Bregant je osnovno šolo in nižjo gimnazijo končal na Jesenicah. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani na tehnični srednji šoli strojne smeri ter Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Podiplomski študij s področja vzdrževanja in logistike v metalurgiji je opravil v Rimu v Italiji. Po študiju se je zaposlil v Železarni Jesenice, ki jo je kasneje kar 12 let vodil tudi kot generalni direktor, nato pa je bil 5 let direktor slovensko-italijanskega podjetja za uvoz in izvoz metalurških izdelkov Železarne Jesenice v Italiji.

Dva mandata, med leti 1998 in 2006, je bil župan občine Jesenice. Pod njegovo župansko taktirko so se Jesenice iz železarskega mesta začela preobražati v sodobnejšo občino. Med večjimi dosežki v času njegovega županovanja so med drugim sprememba podobe mesta (Čufarjev trg, Stara Sava, Poslovna cona, Plavški travnik), dograjevanje Gimnazije Jesenice, ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego, ustvarjanje mestnega središča (selitev občinske uprave v zgradbo nekdanje uprave Železarne Jesenice, priprave za selitev upravne enote …), oživitev starega fužinskega naselja Stara Sava z muzejem in glasbeno šolo, razvoj pomoči na domu, ustanovitev Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in številni drugi. V letih po upokojitvi je Boris Janez Bregant ostal aktiven in je tudi v zadnjem obdobju življenja puščal svojo sled v domačem okolju. S ponosom se ga bodo spominjali v Pihalnem orkestru Jesenice–Kranjska Gora, katerega častni član je bil, dolga leta je vodil organizacijski odbor gledališkega festivala Čufarjevi dnevi, kot predsednik je vodil Društvo upokojencev Jesenice, vključeval pa se je še v številne druge aktivnosti različnih jeseniških društev. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi tudi naziv častnega občana občine Jesenice leta 2007.

Na Občini Jesenice se bomo Borisa Janeza Breganta spominjali kot izredno spoštovanega in cenjenega sodelavca, katerega pošteno, karizmatično in vizionarsko vodenje sodelavcev v občinski upravi je še danes v spominu vseh zaposlenih. Ob njegovem slovesu je sožalje svojcem že izrekel tudi župan Blaž Račič.

”Borisa Breganta se bomo spominjali kot delovnega, umirjenega, razumevajočega, razgledanega človeka, ki si je v svoji poklicni karieri doma in v tujini ustvaril velik ugled. Bil je ljudski človek, ki je za človeka vedno našel prijazno, toplo besedo. Kot župan je zelo zaznamoval obdobje preobrazbe Jesenic v sodobnejše mesto in občino, na ta način pa za župansko funkcijo postavil visoke standarde. Aktiven na različnih področjih je ostal tudi vsa ta leta po upokojitvi, s tem pa tako na Jesenicah kot tudi širše pustil neizbrisen pečat. Njegovim najbližjim v svojem imenu, v imenu sodelavcev Občine Jesenice in Občinskega sveta izrekam iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu,”

je ob tem še povedal. Od srede, 9. 12. bo v avli Občine Jesenice odprta žalna knjiga, v katero se lahko v času uradnih ur Občine Jesenice vpišejo vsi, ki to želijo.

Spoštovani gospod župan, počivajte v miru. Ne bomo vas pozabili.

 

14. novembra, ob obletnici rojstva Toneta Čufarja je položil cvetje pred njegov doprsni kip ter v bilten ob 33. Čufarjevih dnevih zapisal:
»jeseniškemu pisatelju in vsem mimoidočim s tem sporočamo, da kultura na Jesenicah in v Sloveniji živi in uspešno deluje tudi v najtežjih pogojih dela.«
Boris J. Bregant, predsednik odbora ČD 2020.
13 let je vodil Čufarjeve dneve, nagovoril nas je na virtualni otvoritveni slovesnosti, po imenih letošnjih prejemnikov pa je poizvedoval še tik pred operacijsko dvorano, skrbno dajal zadnje napotke, češ naj odpošljemo plakete in čestitke tudi v njegovem imenu in z njegovim podpisom…prepričan, da kultura živi in preživi tudi najtežje pogoje.
Žal, njemu ni uspelo.
Težko je verjeti, da je človek, ki je poosebljal optimizem, klonil.
Tone Čufar je po šestih tednih taborišča v pismu svoji najbližji zapisal:
»Do zdaj je moj nepoboljšljivi optimizem obveljal na vsej črti, a vendar živimo v času vseh možnosti in zato ni nemogoče, da me enkrat opehari.«
Bere se skoraj tako kot hudomušno Borisovo sporočilo.
Njegov optimizem ga je zares opeharil. Življenje mu je sicer namenilo polnih 80 let in nekaj »drobiža«.
V tem času se je večkrat zdelo, da živi več življenj, ki jih je hkrati razdajal za družino, za prijatelje, za občino, za Hrušico, za Rotary, za svoje upokojence, za godbenike, za gledališčnike, za športnike, za naravo…
Tudi mi smo opeharjeni, osiromašeni. Nikoli mu bilo težko najti pravih besed, za vsakogar, za vsako priložnost.
Težko je verjeti, da ta trenutek iščemo besede slovesa.
Naj jih preusmerimo v obljubo, da se bomo potrudili in izvedli tudi 34. Čufarjeve dneve in vse naslednje tudi…
…in z njimi vrnili tudi tebe, naš dragi, dragoceni predsednik.
Tvoji »Čufarji«

Ob smrti Borisa Breganta

Ponedeljek je zaznamovala vest, da je umrl naš prijatelj, obiskovalec, informator, častni občan, direktor jeseniške železarne, nekdanji župan Občine Jesenice in član Odbora za Staro Savo.
V času njegovega županovanja se je podoba Stare Save zelo spremenila: zaključila se je večletna obnova kasarne, temeljito je bilo prenovljeno nekdanje skladišče oglja kolpern, obnovljeni so bili trgi, zamenjana streha na cerkvi, načrtovana pa je bila tudi obnova graščine. Zadnja leta smo ga srečevali kot predsednika Društva upokojencev Jesenice, mentorja mladim pri verižnem eksperimentu in člana Odbora za Staro Savo, ki je lani postala kulturni spomenik državnega pomena.
Bil je iskriv, kritičen, zanimiv in zabaven sogovornik. Delaven optimist. Hitrih misli, preprostih rešitev in človek, ki je verjel v dobro v vseh ljudeh. Razveseljeval nas je s svojim prihodom, navduševal s svojim znanjem, tvorno podajal pobude, kot je bil tudi zapis ob obletnici koroškega plebiscita (objavljen na naši spletni strani). Vedno organiziran, pripravljen pomagati, poln življenjske energije ne glede na situacije, ki mu jih je prinašalo življenje. Takšnega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Verjamemo, da bo njegova energija, ki jo je širil, med nami prisotna še dolgo.
Ženi, sinu in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.