Ja, nimamo za kaj »jamrat«! Vreme nam je naklonjeno in pohodi so s strani vlade dovoljeni, seveda ob upoštevanju zaščitnih ukrepov varovanja zdravja.
Nekoliko manj številni kot nekoč, a zelo dobro razpoloženi, smo krenili od avtobusa našemu cilju naproti – Češki koči na Spodnjih Ravneh pod severnim ostenjem Grintavca.
Koča je nekaj posebnega že od svojega nastanka l. 1900. Zgradila jo je Češka podružnica SPD iz Prage. Po končani 1. svetovni vojni je prišla pod okrilje SPD in po končani 2. svetovni vojni jo je upravljalo PD Kranj, ki jo je l. 1948 predalo novoustanovljenemu PD Jezersko. L. 1969 so iz doline Ravenske Kočne napeljali tovorno žičnico. Kočo so kar večkrat prenavljali, temeljite obnove je bila deležna l. 1972. Takrat so povečali število prenočišč, napeljali elektriko, a zunanjega videza niso spreminjali. L. 1986 so posodobili notranjost koče. Skrb za kočo se kaže tudi v novo urejenih sanitarijah – res so pohvalno urejene in vzdrževane. Le malo je takih sanitarij ( ali nič) v planinskih kočah!
Češka koča je izhodišče za mnoge, tudi težje smeri: Kočna 2540 m; Grintovec 2558 m; Skuta 2532 m; malo bližja Vrata 1802 m. Od tod so možni številni prehodi: Kranjska koča na Ledinah, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Frischaufov dom na Okrešlju…
Jezersko ni samo zelena dolina, cenjena že v preteklosti kot zdraviliški kraj ( očesna in tuberkulozna obolenja ), je tudi obmejna občina in do l. 1919 je bila del dežele Koroške. V današnjem času jo krasi tudi naslov prve slovenske Gorniške vasi, pridobljene 26. maja 2018. V okviru Dneva Alpske konvencije je Jezersko vstopilo v mednarodno mrežo Gorniške vasi in se skupaj z PZS zavezala trajnostnemu turizmu. Kar pomeni: gibanje v gorskem svetu na osnovi lastnih moči, brez velike tehnične infrastrukture, z odgovornim odnosom do narave in spoštovanje kulturne in naravne dediščine kraja.
Pa da se vrnemo k nam, pohodnikom. Po prijetni vožnji ( po zaslugi šoferja ) in sicer slabi cesti smo se pripeljali do izhodišča, kjer smo se razdelili na pohodnike po planinski poti in pogumno skupino šestih »feratarjev«, ki so se vzpeli po ne prav lahki ferati do Češke koče. Feratarji so je zavili levo, ostali smo šli mimo tovorne žičnice malo po makadamu in kasneje po stezi, kjer smo poleg razgleda lahko videli še nekaj jesenskega cvetja in med sproščenimi kratkimi pogovori smo bili v predvidenem času pri koči. Izmed oblačne koprene je pokukalo sonce in v uživanju razgleda smo pričakali tudi naše junake, ki so se vsi srečno vrnili v našo druščino.
Da je Jezersko vredno obiskati so nam zagotovili tudi naši Vandrovci, ki so turistični bon koristili tudi v tej občini in bili več kot zadovoljni.
Sledi pohod iz Soriške planine na Lajnar, držimo pesti za vreme! Pohod ni naporen in Soriška planina z okolico je tudi eden biserov Slovenije.
Napisala: Nevenka Rajhman Slikala: Metod Slabe in Barbara Pavlin