• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Koroška Bela (559 m) – Valvazor (1180 m), 9. januar 2020

Leto 2020 se je začelo in se nadaljuje z vremenom, ki nam omogoča prijetne dni tako za hojo v hribe in za lepe razglede. Vandrovci smo  začeli  po planu s pohodom na Valvazor. Čeprav je bilo lepo, bi bilo v snegu še lepše.

Ja, začeli smo spet množično, kar okoli 50 se nas je nabralo na Koroški Beli. Po dobri uri in pol hoje po planinski poti, ki je spominjala na jesen in je še listje šumelo pod nogami, smo prispeli do cilja –  Valvazorjevega doma ( 1181 m ). Pot je ocenjena kot srednje zahtevna, sam dom pa stoji na terasi južnega pobočja Belščice, ki je severozahodni del Stolovega masiva.

Sama stavba je bila v začetku rudarsko poslopje ( ruda ) in med prvo svetovno vojno nemško – avstrijska postojanka. Leta 1923 je kranjska podružnica SPD stavbo uredila v planinsko postojanko. Leta 1943 je bil dom požgan, obnovili so ga leta 1956 in ponovno 1996, ko ga je PD Radovljica dodatno opremila in uredila  s prostorom, ki je namenjen izobraževanju planincev. Je res sodoben in urejen.

Valvazorjev dom oziroma njegov položaj ne  nudi kakega izbranega razgleda. Razgled je boljši od nekoliko višje ležeče nekdanje stražnice JLA, od koder se vidi proti Radovljici, Jelovici na jugozahodu Pokljuke, na Julijske Alpe s  Triglavom, na Savo, na Mežaklo ter travnata in gozdna pobočja med Jesenicami in Belščico z Potoško planino.

Lep sončen dan je omogočal, da smo si odpočili kar zunaj pred domom. Moram pohvaliti prijaznega oskrbnika, ki nam je ven prinesel tople odej, da nam je bilo prijetneje sedeti in pokramljati o preživetem času med prazniki.

Po urici prijetnega počitka smo se »razleteli« v različnih smereh – nekateri po isti poti nazaj, drugi proti Žirovnici, nekateri bolj zagnani še proti Žirovniški planini in še malo naokoli. Kar je bistvo – vsi smo srečno prispeli domov.

Ja, pohod je bil tudi ogrevalni za nočni pohod na Španov vrh, ki smo se ga nekateri udeležili v petek 10. januarja. Potekal je res ob polni luni, nagrajeni smo bili s čudovitim nočnim razgledom, ki se ti vtisne v spomin.

Napisala: Nevenka Rajhman                          Slike: Metod Slabe