• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 11. decembra 2019Novoletni Zagreb
    • 16. decembra 2019 17:00Miro Koder: Kirgizija dežela pod Nebeškimi gorami – potopisno predavanje.
    • 18. decembra 2019 17:00Možganska aerobika
    • 19. decembra 2019Bošmarin (50 m) - Pomjan - Koštabona (263 m)
    • 31. decembra 2019 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Žiri (499 m) – Javorč (901 m), 21. 11. 2019

Kot  dežuje že nekaj dni v novembru tudi ta četrtek ni obetal lepega vremena. Kar dobro je rosilo, ko smo se vzpenjali proti  Javorč-u, ki se vzpenja nad občino Žiri. Vreme nam res ni bilo naklonjeno. Na vrhu smo ujeli kratkotrajno razjasnitev, toliko, da smo malo pogledali proti dolini in okolici, pa je ponovno pričelo deževati in razgleda je bilo konec.

Žiri in okolica so Jeseničanom od rok in jih zato bolj redko obiščemo. Naš pohodnik Metod je doma iz teh krajev in vse ve o njih. S svojim pripovedovanjem mi je kraje predstavil tako slikovito, da so mi postali domači. Moram vam na kratko povzeti njegovo predstavitev.

Žiri so naj južnejša občina na Gorenjskem. Mejijo s Primorsko in Notranjsko. Nahajajo se v kotlini zgornjega porečja Poljanske Sore. Zahodna stran kotline je razvodje med vodami, ki se stekajo v Jadransko morje in vodami, ki se stekajo v Črno morje. V daljni preteklosti se je v kotlini nahajalo jezero. V sestavi tal je zaslediti naplavine, usedline in mulj ter ostanke korenin in dreves. Del kotline se še danes imenuje Jezera. Med naseljema Fužin in Trebija si je voda sčasoma utrla pot proti severu v smeri Škofje Loke in dalje proti Črnemu morju.

O samem nastanku imena kraja Žiri obstajata dve razlagi:

  • kraj naj bi dobil ime po žiru – plodovih bukovih dreves
  • ime naj bi bilo izpeljanka iz besede močvirje, virje, žirje…

Žiri so samostojna občina od l. 1994, z združitvijo naselij Žiri, Stara vas, Nova vas in Dobračeva. Obsega skupaj 18 naselij na površini 49 km2 in ima okoli  5000 prebivalcev. V zgodovini so bile Žiri več stoletij pod Freisinško upravo – Škofja Loka. V novejši zgodovini so bile krajši čas del občine Logatec.

V 19. stoletju se je začela v Žireh razvijati čevljarska obrt. Kdo ne pozna kvalitetne obutve Tovarne Alpina Žiri, ki so jo pozitivno trmasti Žirovci rešili pred pogubnim kapitalističnim neoliberalizmom in niso šli po poti Peka in Planike! V občini je kar nekaj še drugih uspešnih podjetij npr. Etiketa Žiri, KZG Sora….

Klekljarice vsako leto konec aprila organizirajo Čipkarski festival in razstavo izdelkov – poznanih tudi širše po Sloveniji in tujini. Ženske že stoletja poleg domačih opravil tudi klekljajo. Pred več kot 100 leti so ustanovile tudi šolo klekljanja.

Na športnem področju so ponosni na Nordijski center, kjer vzgajajo mlade skakalce in skakalke. Uspešni so judoisti in balinarji tega kraja ( Sašo Jereb, Uroš Vehar ).

Na področju umetnosti in kulture poznamo naivce iz tega kraja: Janez Sedej, Konrad Peternelj-Slovenc, Ivan Gluhodedov in Jože Peternelj-Mausar, ki je bil tudi pisatelj. Pisatelj Leopold Suhadolčan se je rodil v Žireh. Kot organist in komponist, predvsem cerkvene glasbe je v Žireh živel in deloval Anton Jobst.  V kraju deluje Pihalni orkester Alpina Žiri.

Da se vrnem k naši dejavnosti – pohodništvu. Okolica Žirov ponuja nekaj planinskih transverzal: pohod po rapalski meji, ogled »Rupnikove linije«… Na zahodu se dviga 1000 m visoki Mrzli vrh, ki se nadaljuje v Koprivnik. Severovzhodno se nahaja okoli 900 m visoki Žirovski vrh, ki se nadaljuje v Goli vrh. Proti jugu  so Sveti Trije Kralji, Goropeke ter Vrsniška in Zavraška planota.

Skozi te kraje so urejene kolesarske poti. Občinski kolesarski krog je dolg kar 31 km.

Bili smo bolj trmasti kot dež. Pohod smo opravili v celoti. Nismo obupali. Kako odlični pohodniki smo in kako smo si med seboj prijateljski govori dejstvo, da je bil avtobus polno zaseden. Zaradi dežja nismo izpadli »pocukrani« in nihče ni ostal doma. Pohvala  vsem, ki skrbe, da smo na pohodih vrhunska družba.

Ja, kar tako naprej…

Zapisala: Nevenka Rajhman           Slikala: Janez Arhar in Matevž Čemažar