• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 29. aprila 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 13. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 10:00kartanje in druge družabne igre
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    AEC v1.0.4

Pohod Vandrovcev: Tri Cime, 25. julij 2019

Končno smo jih dočakali, znamenite tri osamelce v nacionalnem parku Dolomiti.

Znamenito pogorje se nahaja na južnem Tirolskem v Sekstemskih Dolomitih. Pravijo, da so osamelci najlepši iz severne strani, vendar pogled je tam enkraten, kamor koli se obrneš.

Vožnja z Jesenic do Treh Cim je dolga, ko pa si enkrat tam, je vse trpljenje pozabljeno. Skozi Karavanški predor mimo Lienza in naprej proti Italiji  v smeri Cortine  d*Ampezzo, po 7 km dolgi panoramski cesti, kjer pa se ne pelje zastonj, treba je plačati cestnino. Glede na »plehnato gužvo« morajo kar dobro zaslužiti!  Kot na Vršič je cesta polna ovinkov in šoferji imajo težko nalogo spraviti dolge avtobuse do parkirišča. Pohodniki smo zapolnili avtobus do zadnjega sedeža. Kot se je pokazalo, velika skupina ne predstavlja težavo, ko se razdelimo v dve grupi, v tako imenovane feratarje in pohodnike po lažji smeri. Najvišja Cina je visoka 2999 m, kar je višje od našega Triglava.

Osem feratarjev se je povzpelo na Monte Paterno, 2744 m visok razglednik. Ostali smo opravili krožno pot pod Tremi Cimami. Poleg ustrezne opreme ( čelada, pas in samovarovalni komplet ) so tokrat plezalci uporabili še čelne svetilke, saj jih je pot vodila skozi kaverne, ostanke iz 1. svetovne vojne. Tudi v tem pogorju je potekala bojna črta med Italijo in Avstro – Ogrsko.

Tokrat smo imeli pohodniki »žensko komando«. Milojka, Jožica in Stana so nalogo dobro opravile. Še kdaj se jim bomo zaupali.

Iz parkirišča smo šli mimo  koče Rifugio Auronzo, mimo prve  majhne cerkvice in nekaj spominskih obeležij proti koči Rifugio Locatelli na sedlu Sasso di Sesto. Pod kočo se nahajata dva jezera in  ponovno se nam je odprl lep razgled po ostalih gorah v okolici. Po počitku in zasluženi malici smo šli po stezicah  med zelenjem, občudovali alpsko  rastlinje, še vedno lep ranjak, gorski mah, nekaj encijanov….Krožna pot gre mimo še ene koče Lavaredi, ta je na višini  2454m.i V vseh treh kočah se je trlo obiskovalcev.

Torej, Tri Cine in Dolimiti so res čudovito doživetje, ampak običajnega gorskega miru pa tam ni pričakovati. Neusahljiva reka obiskovalcev spominja na romanje, če hočete. Verjetno je lepše doživetje kdaj v septembru, ko je konec počitnic? Bomo poskusili?

Napisala: Nevenka Rajhman                 Slikal: Janez Arhar, Janez Komel, Mato Čemažar