• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. avgusta 2018Pod Krnico (1250 m) - Dolge njive (1580 m) - Mala Košuta (1740 m)
    • 24. avgusta 2018 9:00Jesenice - Kranj
    • 28. avgusta 2018 9:00Jesenice, Trbiž, Jesenice
    • 31. avgusta 2018 9:00Jesenice - Korensko Sedlo
    • 4. septembra 2018 9:00Jesenice, Moste, Tržič, Golnik, Kokrica, Jesenice
    • 6. septembra 2018Dolge njive (1250 m) - Mala Košuta (1740 m)
    • 7. septembra 2018 9:00Jesenice - Preddvor
    • 10. septembra 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Srednja vas (583 m) – Uskovnica (1154 m), 1. 3. 2018

To je to!   Čeprav  se  je začela koledarska pomlad, se zima noče in noče posloviti. Napoved  temperature za  ta dan, ki naj bi   bil najhladnejši  v  tej  zimi, je bila  do  – 22  o C.  Zaradi teh napovedi  so se   nekateri pohodniki odpovedali pohodu .  Od    Hrušice    pa    do Lesc  se nas je  nabralo   le 27  neustrašnih   in   vzdržljivih    pohodnikov.  Cilj pohoda je bilo osrčje Pokljuke, kjer imata   mraz  in zima  »ta mlade« .

Na ozki, vaški  cesti na koncu Srednje vasi  (594 m)  smo izstopili    iz toplega avtobusa. Zelo presenečeni smo bili, ker ni bilo  napovedanega polarnega mraza. Kljub temu smo si hitro nadeli nahrbtnike na rame in jo mahnili mimo cerkve sv. Martina  ter  lepo urejene vaške osnovne šole. Ob šoli nas je pričakal  kuža pasme «Lesei«, ki nas je nato vso pot spremljal in nam delal družbo. Markacija nas je usmerila na dobro shojeno stezo v snegu, ki je peljala  proti  našemu cilju, na Uskovnico.  Pohodnik dobro ve, da   se  mora za zimske razmere obleči v smislu »čebule«, da se lahko slači. Že po kratkem  vzponu smo  odvrgli vrhnja oblačila.  Večji del poti smo  prehodili po gozdni cesti. Pot je bila dobro shojena. Z nadmorsko višino se je višala debelina snega.  Tišina, bele poljane, sneg na vejah dreves in koprenasto nebo so nam ustvarili pravo zimsko pravljico. Po dveh urah hoje skozi čarobni svet smo prispeli v kočo na  Uskovnici. V toplo zavetje sta nas sprejela oskrbnik Janez in ga. Agata.  Postregla sta nam z dobro hrano in pijačo. Ga. Agata je poskrbela še za dobro razpoloženje, polno mero smeha  in je popestrila vzdušje med nami.

Ura počitka je v dobri družbi kar prehitro minila in morali smo se posloviti   z željo, da se še vrnemo.  Podali smo se do Rudnega polja ( 1347 m), kjer nas je čakal avtobus. Pot je vodila skozi novo zimsko pravljico:  okoliške smreke so bile vse oblečene v debelo belo obleko, bile so lepe kot neveste, z neba  je  naletavalo drobno srebro, droben sončen   žarek pa se je občasno prikradel skozi sivino nad nami. Hodili smo v koloni, da nismo poškodovali  tekaške proge. V tišini se je slišalo samo škripanje zmrznjenega snega pod našimi nogami. Duše so se nam umirile in v divjini smo občutili, da je  človek  samo  majhen del te prečudovite narave in nič drugega.

Po uri hoda  v zimski idili  smo prispeli  do avtobusa.  Tokrat  sta    bila  dva    slavljenca: Janez A.  in  Dragica B. Postregla sta nam  z »antigripinom«.  Marsikateremu  pohodniku, ki se ni udeležil tega čudovitega pohoda, je lahko žal, da ni bil z nami. To je  bil pravi zimski pohod za dušo in telo. Polarnega mraza nismo srečali.

Napisala: Marija Robič – Mimi        Slikal: Janez Komel, Mato Čemažar in Marija Robič