• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 22. novembra 2018Gozd Martuljek (750) - Srednji Vrh (1000 m) - Kranjska Gora
    • 3. decembra 2018 17:00Marko Rolc: Prokletije 2018 – potopisno predavanje.
    • 6. decembra 2018Snovik (485 m) - sv. Miklavž - Hruševka (757 m)
    • 10. decembra 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 15. decembra 2018Vrbsko jezero
    • 17. decembra 2018 17:00Miro Koder: Romunija – potopisno predavanje.
    • 20. decembra 2018Nemilje (520 m) - sv. Mohor (952 m) - Čepulje
    • 31. decembra 2018 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Rupnikova linija, 19. april 2018

Za ta pohod   nam je bila znano:   lepa vremenska napoved, čas odhoda in obvezna naglavna svetilka,  vse ostalo je bilo v glavi  našega vodja Janeza A.    Ko smo pobrali vseh 47  zainteresiranih  pohodnikov  se je tudi Janez  malo razgovoril glede smeri , pa  tudi avtobus se je že usmeril proti Kranju in nato proti  Škofji loki.   Prevozili smo Poljansko dolino in  v naselju Lučine izstopili, si nadeli nahrbtnike in nestrpno čakali , kam nas bo Janez usmeril. Pri naselju Dolge njive smo preko travnika  in kmetije zavili na gozdno pot. Nam je bilo vseeno kam gremo, saj je bil dan s soncem obsijan. Tudi temperatura se je že dvignila na poletno sezono. Uživali smo  v res čudovitih  razgledih po Škofjeloškem pogorju.

Med potjo smo opazili  na pobočjih vojaške bunkerje,  ki jih je že zaraščalo mlado ruševje. Razvozlali smo naš neznani pohod.   Hodili smo po »Rupnikovi liniji«, ki je potekala od Radovljice, preko Ratitovca, Blegoša, Žirovskega  vrha, Golega vrha, Sv. Treh kraljev,  Vrhnike….   Po dobri uri in pol hoje nas je pri kmetiji čakal  g. Peter, ki je prevzel vodenje. Z njim  smo dosegli    »Goli vrh«   (962 m). Tu  smo  imeli  krajši   postanek,  med katerim nam je vodič Peter  osvežil zgodovino Avstro – Ogrske  in pomen «Rupnikove linije«.  Ogledali smo si tudi notranjost bunkerja,  ki ga je vodič Peter obnovil v svoji režiji in uredil v njem manjši  razstavni prostor.

Po prečkanju hriba   »Goli vrh«  kraljujeta sredi poraščenega   gozda še dve veliki   vojaški   utrdbi, ki sta  povezani med seboj s podzemni rovi.  Prispeli smo pred  železna vrata, ki so zapirala vhod v rov. Nadeli smo si naglavne svetilke in se spustili v rov. Človeka kar prizemlji, ko si ogleduje te velikanske rove, ki so jih v tistih davnih časih kopale in gradile človeške roke.  Mogočni podzemni hodniki so 25 m pod površjem. «Rupnikovo linijo« je zgradila Kraljevina Jugoslavije  v letih  od 1938 do 1941 leta,  kot obrambno črto na meji z Italijo. Gradilo jo je do 60.000 civilistov in vojakov, ki pa so bili za to delo plačani. Okoliški prebivalci so se z delom pri gradnji finančno kar   dobro opomogli.   Pobudo za gradnjo obrambne linije proti Italiji je dal jugoslovanski general slovenskega rodu  Leon Rupnik.

Danes so  široke galerije namenjene razstavi, ki prikazuje podobe iz časov gradnje obrambne linije. V določenih hodnikih se da razbrati njihov namen, kot so : koncertna dvorana, balinišče, hranilnik  za vodo.

Kljub temu, da so to ene največjih  vojaških utrdb v Sloveniji, ni bila Rupnikova linija nikoli uporabljena v vojaške namene niti se niso v njej dogajale bitke. Sedaj jo najeda že zob časa in propada. V slovenskem prostoru je slabo poznana in tudi v šoli nismo izvedeli nič o njej. Šele sedaj si nekaj posameznikov prizadeva oživiti Rupnikovo linijo kot turistično znamenitost in  ji vdihniti zgodovinski pomen. Na pohodu smo spoznali, kako slabo poznamo svojo domovino. Četudi imamo na domačem pragu zgodovinsko pomembne spomenike, jih ne poznamo, jih ne opazimo in tiho propadajo.

To je bil eden res lepših pohodov v neznano, saj smo si naužili sonca, razgledov, kulture in zgodovine.

Za analizo pohoda  ob avtobusu je tokrat poskrbela Ivanka Z.

Napisala: Robič Marija-Mimi                 slikala: Robič Marija-Mimi, Janez Komel