• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 22. januarja 2018 17:00ZDA - zlati zahod
    • 25. januarja 2018Pokljuka (1213 m) - Blejska koča (1630 m)
    • 26. januarja 2018 17:30Radomlje: čarobni muzikal Pepelka
    • 31. januarja 2018 17:00Možganska aerobika
    • 5. februarja 2018 17:00Durmitor
    • 8. februarja 2018Otlica (815 m)- Sinji vrh (1002 m)
    • 10. februarja 2018 18:00Pustovanje s plesom v maskah
    • 12. februarja 2018 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja in proslava Kulturnega praznika
    AEC v1.0.4

Pohod vztrajnih: Galetovec (1265 m ), 19. 10. 2017

Galetovec je lahko dostopna gora s čudovitim razgledom po blejski okolici in Karavankah. Čudi me, da še niso zgradili na njem koče ali gostišče. Glede na lahko dostopnost z avtom in množico vikendov na Pokljuki, bi gostišče uspešno delovalo. So pa goro odkrili padalci in se z nje spuščajo v dolino preko 500 m visoke prepadne stene.

Pokljuka nas je v  sredo sprejela odeta še v nočno belo obleko. Sončni žarki so nočno slano hitro stopili in zažarele so mavrične jesenske barve. Predvsem drevesa so se bahavo šopirila s pisanim listjem. Nekaj so ga že spustila na tla, zato je pod nogami vseskozi  šelestelo. Ujeli smo enega najlepših jesenskih dni, tako se nikomur ni mudilo nikamor.

Na vrhu Galetovca smo zajemali lepoto pokrajine z odprto dušo.  Lenobno smo se prepustili toplini žarkov jesenskega sonca in meditirali.  Kot strela z jasnega je udarila novica, da prihaja Janez K. Nemogoče, saj smo mi komaj šele prišli. Iz gozda je pogledal nasmejan obraz, na katerem so se kot zvezdice iskrile potne kaplje. Vse je zajel neviden val navdušenja in veselja. Nič več se nismo počutili kot izgubljene ovce, ker je bil z nami vodja, ki pozna poti in zna z lahkoto rešiti vse težave. Hitro smo ga obstopili in zasuli s sto vprašanji. Ni odgovoril na vsa, a dejstvo, da se Marjana počuti dobro, je vse nas osrečilo.

Za pot z vrha Galetovca navzdol na Zatrnik smo potrebovali kar dve uri. To isto pot je Janez opravil v uri in pol, pa še v breg je moral hoditi. Tak “kerlc” je naš Janez. Kaj menite, ali je kdo nadziral Janeza K., če nas vodi po pravi poti? Ne! Preveč nas je razvadil s svojo zanesljivostjo (pred turo preveri pot) in mu že slepo zaupamo. In kaj se bo zgodilo, če Janeza ne bo z nami? Zaradi bolezni doma včasih ne bo mogel hoditi z nami in nas voditi. Na turah ga bomo močno pogrešali, a pravočasno je prenesel svoje znanje na izbrance, ki znajo odlično izpeljati pohod.

Na Zatrniku smo dokončno izpraznili nahrbtnike in s pijačo nadomestili izgubljeno tekočino. Kar težko se nam je bilo posloviti od prelepe Pokljuke. Na analizi smo sklenili, da je potrebno lepe jesenske dni izkoristiti še za samostojne pohode v čudovito naravo.

Napisal: Stane Arh        Slikala: Luka Vujičić in Stane Arh