• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    AEC v1.0.4

Pohod vztrajnih: Galetovec (1265 m ), 19. 10. 2017

Galetovec je lahko dostopna gora s čudovitim razgledom po blejski okolici in Karavankah. Čudi me, da še niso zgradili na njem koče ali gostišče. Glede na lahko dostopnost z avtom in množico vikendov na Pokljuki, bi gostišče uspešno delovalo. So pa goro odkrili padalci in se z nje spuščajo v dolino preko 500 m visoke prepadne stene.

Pokljuka nas je v  sredo sprejela odeta še v nočno belo obleko. Sončni žarki so nočno slano hitro stopili in zažarele so mavrične jesenske barve. Predvsem drevesa so se bahavo šopirila s pisanim listjem. Nekaj so ga že spustila na tla, zato je pod nogami vseskozi  šelestelo. Ujeli smo enega najlepših jesenskih dni, tako se nikomur ni mudilo nikamor.

Na vrhu Galetovca smo zajemali lepoto pokrajine z odprto dušo.  Lenobno smo se prepustili toplini žarkov jesenskega sonca in meditirali.  Kot strela z jasnega je udarila novica, da prihaja Janez K. Nemogoče, saj smo mi komaj šele prišli. Iz gozda je pogledal nasmejan obraz, na katerem so se kot zvezdice iskrile potne kaplje. Vse je zajel neviden val navdušenja in veselja. Nič več se nismo počutili kot izgubljene ovce, ker je bil z nami vodja, ki pozna poti in zna z lahkoto rešiti vse težave. Hitro smo ga obstopili in zasuli s sto vprašanji. Ni odgovoril na vsa, a dejstvo, da se Marjana počuti dobro, je vse nas osrečilo.

Za pot z vrha Galetovca navzdol na Zatrnik smo potrebovali kar dve uri. To isto pot je Janez opravil v uri in pol, pa še v breg je moral hoditi. Tak “kerlc” je naš Janez. Kaj menite, ali je kdo nadziral Janeza K., če nas vodi po pravi poti? Ne! Preveč nas je razvadil s svojo zanesljivostjo (pred turo preveri pot) in mu že slepo zaupamo. In kaj se bo zgodilo, če Janeza ne bo z nami? Zaradi bolezni doma včasih ne bo mogel hoditi z nami in nas voditi. Na turah ga bomo močno pogrešali, a pravočasno je prenesel svoje znanje na izbrance, ki znajo odlično izpeljati pohod.

Na Zatrniku smo dokončno izpraznili nahrbtnike in s pijačo nadomestili izgubljeno tekočino. Kar težko se nam je bilo posloviti od prelepe Pokljuke. Na analizi smo sklenili, da je potrebno lepe jesenske dni izkoristiti še za samostojne pohode v čudovito naravo.

Napisal: Stane Arh        Slikala: Luka Vujičić in Stane Arh