Neznani kraji in napoved lepega vremena sta napolnila avtobus s pohodniki, da ni bilo prostega mesta.
Banjška planota je popolnoma zakrasel svet, poln globeli, vrtač in brezen. Površinskih voda ni. Voda zgine v podzemlje in s seboj odnaša zemljo. Bukov in smrekov gozd uspevata na plitvi prepelini. Gozd so močno izsekali oglarji, ki so stoletja tod služili kruh s kuhanjem oglja za fužine. Prav zaradi oglarjenja so vasi močno razpotegnjene in hiše med seboj narazen tudi po pol kilometra. Oglarjenje je bilo v prejšnjem stoletju povezano s kovaštvom in spomine na kovače so ohranili v Kovaškem muzeju v vasi Lokovec. V vasi Lokovec se je rodil tudi koprski škof Metod Pirih.
Lepa in položna pot pelje iz Lokovca na vrh Lašček. Tam imajo že pripravljen kres za praznovanje prvega maja. Na vrhu je tudi orientacijska tabla za vrhove, ki se vzpenjajo nad gozdovi. Prelep razgled je na Julijske Alpe. Pod nogami se razprostira celotna Beneška Slovenija: vidi se do Stare gore, Čedada in celo do Udin. Na obzorju smo videli Jadransko morje, iz meglic je odseval piranski polotok. Neverjetno prečudovit razgled. Še se vrnemo na Lašček.
Kar eno uro smo se sončili na vrhu in uživali, preden smo se odločili za odhod nazaj. Po znani poti smo bili hitro nazaj v Lokovcu. Počistili smo še ostanke iz nahrbtnikov in praznovali rojstni dan Darinke. Ker Lokovec nima gostilne, smo opravili analizo v prvi gostilni na poti domov. Vsi smo enoglasno hvalili odlično izbiro pohoda.
Napisal: Stane Arh Slikala: Luka Vujičić in Stane Arh