• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Krnica (677m) – Pokljuška soteska (830m), 9. 3. 2017

Pokljuška soteska je alpski biser, ki ga morate videti. V Avstriji ali Italiji bi ga uvrstili v turistično atrakcijo, ki bi jo drago tržili. Pri nas pa Slovenci le malo vemo za to naravno čudo, saj o njem skoraj ni informacij. Nihče je ne reklamira in nihče je ne trži. Morda lepote Pokljuške soteske na poznajo niti domačini. Jaz, kot Jeseničan, sem sicer vedel za njo, da obstaja, a njeno lepoto sem občudoval prvič šele na našem pohodu vandrovcev.  Mene je navdušila bolj, kot Vintgar. Ob prvi priliki jo bom še enkrat obiskal in raziskal v celoti; sedaj smo si jo ogledali le približno polovico.

Slike prikazujejo samo odsev lepote Pokljuške soteske in ne morejo opisati občutkov, ki jih doživljaš pod njenimi pečinami. Zgodovino in nastanek soteske si preberite na spletni strani: http://www.dedi.si/dediscina/457-pokljuska-soteska .

Po krajšem počitku na Zatrniku smo nadaljevali pot na Hotunjski vrh, kamor je nekoč žičnica vozila smučarje. Čudovita razgledna točka. Čisto ozračje nam je omogočalo, da smo videli vse do Grintovca, Skute in tudi Krvavec. Na severu so se bohotile Karavanke, na zahodu pa Triglavsko pogorje. Pod nami je ležala ravnina iz katere je izstopalo Blejsko jezero s svojo srebrno vodno površino. Če bi bilo na vrhu dovolj klopi za vse nas, bi tam obsedeli na toplem soncu in uživali v razgledu.

Pot navzdol je bila prijetna. Sneg, ki je pokrival še senčne površine, nas ni motil. Ob poti so nas pozdravljale pomladanske rožice. Teloha je bilo na nekaterih mestih toliko, da je obarval gozdno poljano v belo barvo. Za kratek čas smo se ustavili pri 120 let stari smreki. Dolga pot je hitro minila ob prijetnem klepetu. Morda je bil prav klepet kriv, da smo prispeli prehitro na ciljno mesto, železniško postajo Bled. Ker naš prihod ni bil po urniku, smo lahko še celo uro uživali, se družili in analizirali pri pijači v bifeju Hlapon na železniški postaji, čeprav nas je avtobus že čakal na parkirišču. Ne smemo priti domov prezgodaj, sploh ne v lepem in sončnem vremenu.

Napisal: Stane Arh         Slikala: Marina Čemažar in Stane Arh