• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovcev: Kreuzeck, 24. 8. 2017

panorama 1

V letošnjem programu pohodov za bolj izkušene vandrovce smo planirali pohod na 2965 m visoki Reisseck v avstrijskih Visokih turah. Predvideno je bilo, da se do višine 2245 m pripeljemo z gorsko železnico. Žal je ekonomija tudi v turizmu vedno bolj pomemben faktor, ki vpliva na usodo turističnih objektov. Letos so gorsko železnico dokončno ustavili. Zato smo izbrali za cilj pohoda planine in vrhove v pogorju Kreuzeck na drugi strani doline Moell. Trenutno tu še vozi železnica, t.i. Kreuzeckbahn, kateri pa so prav tako šteti dnevi.

Kljub temu, da je poletno vreme vabilo na kopanje, se je 37 vandrovcev odločilo za pohod po planinah nad Kolbnicem. Vožnja skozi karavanški predor in po avtocesti do Spittala je hitro minila. Prispeli smo pred deveto uro in ujeli že prvo vožnjo vlaka na Rosswiese, ki je izhodišče za načrtovano turo.

Janez A. je pripravil turo primerno za obe jakostni skupini. Tazagnani so se odpravili preko planin na 2222 m visoki Kleiner Salzkofel za kar naj bi potrebovali dobre 3 ure. V tem času pa bi vztrajni opravili lažji pohod po planinah. Začeli smo skupaj po gozdni cesti pri vodnem zbiralniku Rosswiese  in se na razpotju razdelili v dve skupini. Vztrajni so pod vodstvom Janeza A. nadaljevali v smeri planine Muehldorf. Tazagnani so se napotili pod vodstvom Mirka proti planini Mernik in naprej na vrh Kleiner Salzkofel. Do vseh planin vodijo gozdne ceste, za pohodnike pa so urejene bližnjice skozi macesnove in borove gozdove. Lepo urejene in označene steze so postajale vse bolj strme, zato se je prilegel predah na razgledišču nad planino Mernik. Lepo je bilo vidno pogorje Reisseck  na nasprotni strani in nekoliko bolj vzhodno pogorje Nockalm nad Millstaeterskim jezerom. Tudi nadaljevanje poti je bilo zahtevno, zato je bil postanek na planini Moesern namenjen združevanju skupine. Ob bližnjem studencu, nad katerim bedi v deblo vrezan obraz planšarja, smo si napolnili čutarice s svežo vodo. Vzpon na Kopo, kot je na kartah označen predvrh, je postal zahteven zaradi sonca, saj ni bilo več dreves, ki bi dajala senco. Tempo se je upočasnil in kolona spet raztegnila. Ko smo zadnji prispeli na Kopo, so se prvi že vzpenjali na Kleiner Salzkofel, ki je bil naš glavni cilj. Razgled z vrha je bil res enkraten. Vidljivost se je izboljšala, ker so se jutranje koprene posušile. Po obveznem slikanju ob križu na vrhu smo se vrnili v „bazni tabor“ na Kopi, kjer smo si vzeli čas za okrepčilo in počitek pred spustom. Uspelo nam je opraviti spust po strmi stezi do koče Poldis Jausenstation na planini Mernik brez nezgod. Kratek predah smo izkoristili za osvežitev in pripravo na zadnji del poti do zgornje postaje železnice. Tu smo izvedeli, da so nekateri vztrajni že v dolini. Njihova tura je bila manj naporna, saj so obiskali le dve planini. Na planini Muehldorf jih je čakala Klinghuette z domačimi dobrotami na planini Mernik pa Poldis Jausenstation.

Med čakanjem na odhod vlaka smo si ogledali domače rezbarje pri izdelovanju lesenega cvetja, za zabavo pa sta skrbela domača muzikanta. Še 11 minut vožnje z atraktivnim vlakom in že smo bili vsi zbrani za zadnji del zanimivega pohoda. Vandrovčev šofer Igor nas je že čakal z urejenim avtobusom za prijetno vožnjo proti domu. Analizo pohoda smo opravili kar na avtobusu in kot po običaju: nezadovoljnežev ni bilo med nami.

Napisal: Janez Komel                   Slike: Marko Rolc in Ivan Rebernik