• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod vandrovci: Monte Peralbo, 27. 7. 2017

Nekaj vandrovcev se nas je odločilo za malce zahtevnejši pohod na Monte Peralbo, tretjo najvišjo goro Karnijskih alp v Italiji v pokrajini Belluno.  Široka gora v SZ predelu Karnijskih alp, se proti nebu  dviguje  2694m. Leži severno od izvira reke Piave med Avstrijo in Italijo. Znana je pred vsem po tem, da se je nanjo leta 1988 povzpel papež Janez Pavel   II ( nekaj spominskih tabel ). Gora spada tudi med Vrhove prijateljstva.

Na pot smo se odpravili  z dvema osebnima avtomobiloma. Pot si je naša »ogledniška« skupina že ogledala.  Do izhodišča našega pohoda je približno 150 km, zato smo se z Jesenic  odpravili ob petih zjutraj. Najprej po avtocesti, nato po lokalnih cestah, na koncu pa po strmi, ozki in divje speljani gorski cesti.

S pohodom  smo pričeli na urejenem parkirišču. Do koče Rifugio Calvi nas je vodila široka in strma makadamska cesta. Po uri hoda smo prispeli do koče, ki stoji na razgledni točki na višini 2164m. Vzhodno od našega cilja in pod zahodnimi stenami gore Monte Chiadenis  ( 2459m ). Nekaterim nam je bilo malce žal, da v nahrbtniku ni bilo kape in rokavic. Vendar smo se kmalu ogreli, tako kot tudi vreme. Nastal je idealen dan za pohodništvo.

Nadaljevali smo proti sedlu Passo Sesis ( 2367m) na vzhodni greben in po poti Janeza Pavla II. Zadnji del poti je bil čisto plezalni z nekaj jeklenicami. Med potjo smo si lahko ogledali več ostankov prve svetovne vojne ( Tirolska fronta ). Prečili smo tudi travnato deželo nič preplašenih svizcev.

Na vrhu, kjer stojijo križ, kipec Marije in zvonec, smo bili poplačani z neizmernimi, prekrasnimi, panoramskimi razgledi in prečudovitim vremenom .

Vračali smo se po isti poti. V koči smo se okrepčali.  Na koncu smo naredili krajši ovinek po lepi gozdni poti, do izvira reke Piave. Tu stoji koča Sorgenti del  Piave ( 1830 m ). Od tam je bilo le še nekaj minut do našega parkirišča.

Zadovoljni in polni novih lepih vtisov, smo se odpravili proti domu. Uspešna analiza pohoda je bila izvedena klasično pri Aljažu.

Prav gotovo je bil to eden lepših pohodov v prečudoviti naravi, z lepimi razgledi in idealnim vremenom.

Napisal in slikal: Branko Krivec