Že lani smo imeli v našem programu pohod na Vrtaško planino mimo slapa Peričnika. V aprilu cveti avrikelj (tudi peterštajn ali lepi jeglič) na stenah pod Vrtaško planino, kar zanimivo videti. Žal je aprilsko vreme zelo spremenljivo. Lanski pohod smo morali odpovedati zaradi dežja, letošnjega je ogrožal sneg in močan veter. Nekaj vandrovcev se je ustrašilo slabe vremenski napovedi zato je le 23 neustrašnih vandrovcev »napolnilo« Vandrovčev avtobus s šoferjem Lojzetom za volanom.
Janez A. se je odločil za pot od koče pri Peričniku mimo slapov in naprej po lovski stezi na Vrtaško planino. Že v prvem delu vzpona smo ogreli vse mišice in si razgibali sklepe, zato strmejši del nad slapom ni raztrgal kolone. Še dobro, da je sneg samo rahlo obarval zmrznjena tla, sicer čevlji ne bi imeli tako sigurnega oprijema. Občudovali smo čisto nove ledene sveče pri zgornjem slapu nato pa med kratkimi postanki dolino Vrat z vsemi okoliškimi vrhovi od Macesnovca do Stenarja, ki so bili tudi dobro pobeljeni s svežim snegom.
Po prihodu na pot PP smo se oddahnili saj je od tam naprej šele prava lovska pot z dolgimi serpentinami. Ko smo dosegli peči pod Vrtaškim vrhom smo zagledali, kako so iz snega kukali cvetovi rumenega avriklja, ki je že v polnem razcvetu.
Žična ograja nam je naznanila, da smo dosegli obronke Vrtaške planine. Snežna odeja je postajala vse debelejša in nas je spremljala vse do pastirske koče. Za četrtek je bil napovedan močan veter, a je k sreči le pihljalo. Bilo je hladno in pri počitku v zavetju koče so se topla oblačila prav prilegla, še bolj pa energijsko bogata hrana in pijača.
Celoten vzpon smo opravili v dveh urah, kar je za našo starostno kategorijo odlično. Od predvidenega enournega postanka ni bilo nič, saj nas je hladen veter prisilil v gibanje. Uspeli smo se zbrati za skupinsko slikanje nato pa smo pohiteli v dolino po kravji poti. Do roba planine nas je še spremljal sneg potem je ostala le še suha, a strma pot vse do sedla pred Grančiščem.
Tudi spust smo opravili v rekordnem času. V piceriji smo opravili analizo pohoda ob zasluženi pijači. Kot običajno, so bile tudi tokrat same pozitivne ocene in pohvale za organizacijo ter vodenje skupine. Vsem cagavcem je lahko žal, da niso bili z nami. Preživeli smo lep pohodni dan.
Po dogovorjenem voznem redu je bil odhod avtobusa šele ob 15-ih, zato je bil ob našem prezgodnjem prihodu avtobus še na drugi službeni poti. Posredovanje Janeza A. pri šefu Josipu je bilo uspešno in šofer Robi nas je ob 13-ih že odložil na Jesenicah.
Napisal: Janez Komel Slikal: Janez Komel