• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    • 22. junija 2024Letovanje v Rabcu, Hrvaška
    AEC v1.0.4

88. družabno srečanje z znanimi ljudmi, družina Benedičič, 9. 10. 2017

Franc Benedičič je dolgo časa stanoval na Benedičičevi cesti, ki so jo poimenovali po njegovem očetu, 1942 padlem partizanu. Žena Cilka je živela na Murovi. Spoznala sta se na gimnazijskem plesu, združila pa ju je ljubezen do košarke.

Franci je začetnik košarke na Jesenicah. Z njo se je spoznal leta 1948 v Ljubljani na Taboru, ko je s kolegi igral košarko po  treningu orodne telovadbe. Po služenju vojaškega roka se je jeseni 1953 vrnil na Jesenice in odšel k profesorju telesne vzgoje na jeseniški gimnaziji Tonetu Šmitku, ki mu je obljubil vso podporo pri vpeljavi novega športa. Navdušil je svoje dijake za košarko in ponudil brezplačno uporabo telovadnice za treninge. Gimnazijska telovadnica je bila premajhna in so lahko igrali le 4 na 4. Pol leta kasneje je Franci treniral že tudi žensko ekipo. Igralke je zbral kar na ulici. Vsako večje dekle je povabil na treninge. Pravo igrišče so Podmežaklo zgradili sami igralci . Garderob niso imeli. Veliko so trenirali zunaj, tudi pozimi. Igrali so z usnjeno žogo.  Drese so jim sešile domače šivilje. Na tekme jih je vozil šofer Drinovec kar s kamionom od Murke.

Sprva so jeseniški košarkarji igrali le prijateljske tekme s Škofjo Loko in Triglavom iz Kranja ter se udeležili turnirjev v Zagorju in Štorah. Prvega avgusta 1954 so se košarkarji udeležili tekmovanja v počastitev 85-letnice Železarne Jesenice in občinskega praznika. Jeseničani so se pomerili z igralci iz Škofje Loke in slavili z rezultatom 37 : 30. (Železar, September 1954). Prvega oktobra 1954 so košarkarski navdušenci v okviru Športnega društva Jesenice ustanovili svoj klub. Ustanovno listino je podpisal Franc Benedičič, ki je postal tehnični vodja, trener in igralec.

Na Jesenicah smo imeli odlične košarkaše, še posebno dobro so igrale ženske. Ženska ekipa je večkrat osvojila naslov slovenskih prvakinj, igrala je tudi kvalifikacije za jugoslovansko ligo. A v klubu ni bilo dovolj denarja, da bi lahko plačali draga potovanja na tekme v druge republike.

Franci je bil športnik z dušo in telesom. Vse o športu ga je zanimalo, prebiral je sportske novice v časopisih celo med službo. Prvi honorar za svoje delo pri košarki je dobil šele po desetih letih aktivnega dela. Rad ima šport. V mladosti je treniral orodno telovadbo, smučanje in atletiko, košarka ga je v zrelih letih popolnoma zaposlila, osemnajst let je bil hokejski sodnik, čeprav ni bil nikoli aktiven igralec, pri upokojencih je bil 10 let referent za šport. Kljub letom še vedno vsako sredo z upokojenci podira keglje na kegljišču Podmežakla.

Franci je veliko pripovedoval o svojem športnem udejstvovanju, zato sta se žena Cilka in hči Barbara skromno umaknili v ozadje in le tu in tam kaj pripomnili in ga dopolnili. Kljub temu smo izvedeli, da je žena Cilka v mladosti plesala balet in se veliko igrala z otroci trgovino. Želela je biti sicer slaščičarka, a jo je tudi poklic trgovke osrečeval. Veliko časa je posvetila treningom košarke in še danes si rada ogleda kako tekmo.

Hči Barbara ni igrala košarke, je pa trenirala smučanje pri Cirilu Pračku. Začela je pri šestih letih in bila tudi slovenska prvakinja.  Že davno ne tekmuje več, a šport ji pomeni razvedrilo in rekreacija. Za tekmovalno smučanje je navdušila sina Luka, vendar je moral treninge opustiti, ker visokih stroškov niso zmogli. Tekmovalno smučanje je postalo predrago za običajne državljane.

Pogovor z Benedičičevimi je vodila Albina Seršen, sklenil pa ga je Boris Bregant, predsednik DUJ.

Napisal in slikal: Stane Arh