• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 26. marca 2024Izlet: Ljubljana, ogled operete Dežela smehljaja.
    • 15. aprila 2024 17:00Sonja Ravnik: Makedonija in Albanija.
    • 17. aprila 2024Terme Dobrna
    • 6. maja 2024 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja.
    • 8. maja 2024Ljubljana
    • 20. maja 2024 17:00Polona Avsenak: potovalni kolaž – potopisno predavanje.
    • 21. maja 2024 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 3. junija 2024 17:00Tone Konobelj: Razvoj Jesenic skozi stare razglednice.
    AEC v1.0.4

Predavanje: Krn in njegovi sosedi, 24. 10. 2016

Krn je ena izmed najbolj obiskanih slovenskih gora in nanj vodi množica označenih poti. S svojimi 2244 m je najvišji vrh v Krnskem pogorju. Pogorje se stika z Bohinjskimi gorami. Obkrožajo ga doline, ki so jih izdolble reka Soča in pritoka Lepena in Tolminka. Severni del je skalnat, prav tako greben, jugozahodni del pa je travnat in se strmo spušča prav do Soče, kar daje pogorju videz mogočnosti. Ker se proti jugu razprostira nižja gričevnata pokrajina, je mogočnost Krnskega pogorja še dodatno poudarjena. Vidi se ga celo od morja. Prav ta poudarjenost višine je verjetno vzrok, da ga Primorci in Furlani častijo skoraj po božje. Imajo ga za enega izmed svojih simbolov in ga tudi pogosto obiskujejo. Razgledi z njegovih vrhov so ob lepem vremenu naravnost božanski. A pazite, že dopoldan se vrhovi kmalu ovijejo v megleno tančico in lepi razgledi odpadejo. Na vrhove se je potrebno povzpeti zgodaj zjutraj.

Predavateljica Heda Alič nam je opisala svoje pohode po Krnskem pogorju tako živo, da smo po predavanju imeli občutek, kot da smo vse poti sami prehodili. Prepričan sem, da so si mnogi od poslušalcev predavanja obljubili, da se v kratkem podajo vsaj na enega izmed vrhov, ki jih je opisovala: Krn, Krnčica, Lemež, Batognica, Veliki Šmohor, Mali Šmohor, Vrh Babe, Skutnik, Vrh nad Peski, Škofič, Rdeči rob, Slemenske peči.

Krnsko pogorje je živi spomenik prvi svetovni vojni. Na Soški fronti je padlo okoli milijon in pol vojakov okoli 20 različnih narodnosti, med njimi je bilo okoli 30 000 Slovencev. Heda nas je opozorila tudi na to nesmiselno tragedijo in nam prikazala nekaj spomenikov. Spominsko cerkev na Javorci nad planino Polog, ki so jo vojaki zgradili še med vojno leta 2016, morate obiskati. Znana je po celem svetu.

Spomnila nas je tudi na pesnika Simona Gregorčiča, ki se je rodil in preživel svojo mladost v Vrsnem, vasici pod Krnskim pogorjem. Tam je njegov muzej in če ga še  niste obiskali, naredite izlet do njega.

Ob kruhu, namazanem z zaseko, in pijači po izboru je po predavanju pogovor trajal še dolgo v noč. Bil je res prijeten večer.

Napisal: Stane Arh            Slikala: Luka Vujičić in Heda Alič