• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod: Gabrovo (500 m) – Lubnik (1025 m) – Sveti Tomaž (645 m), 31. 3. 2016

Lubnik je 1025 m visoka gora , ki se strmo vzpenja nad starim mestnim jedrom Škofje Loke. Je priljubljena pohodna točka Škofjeločanov in okoličanov. Zato ni čudno, da imajo Lubnikarji v Domu na Lubniku svojo vpisno knjigo, v katero vpisujejo število vzponov v enem letu. Zadnjo nedeljo v avgustu pa se podeljujejo priznanja najbolj prizadevnim pristopnikom po posameznih kategorijah.

Naš pohod na Lubnik je bil v programu že pred dvema letoma, a je zaradi slabega vremena odpadel. Tudi tokrat je šlo na tesno, saj je še zjutraj pred odhodom deževalo, kljub obetavni vremenski napovedi.

Vseh 45 vandrovcev je šofer Janoš pobral na dogovorjenih postajališčih do Kranja in dostavil na štartno mesto na Kolobarju pod Gabrovim. Pohod smo začeli na asfaltni cesti in dobro ogreti zavili na gozdno stezo z občutnim naklonom. Prav prilegel se je položnejši del poti skozi vas Gabrovo,  za vasjo pa spet navkreber. Med potjo smo si ogledovali cerkvico Sv. Lovrenca na Lovrenški gori in nekatere že osvojene vrhove kot so: Pasja ravan, Sv. Ožbolt, Osolnik, Tošč.

Posledica nočnega dežja so bila spolzka tla in pri vzpenjanju so bile palice zelo koristen pripomoček. Pozorni Mato je izbral prijaznejšo pot po kolovozu, da ni bilo preveč spotikanja ob korenine in kamenje. Žal, se je tudi ta kmalu spremenila v kamnito stezo.

Kot običajno so bolj zagnani in hitri že uživali v prijetnem domu na Lubniku, ko so vztrajni še preštevali korake do vrha. V domu je oskrbnica Cvetka hitro poskrbela za žejne in lačne vandrovce.  Zunaj je pihal veter in slaba vidljivost je onemogočila uživanje v razgledih. Le najbolj korajžni so preverili svoje orientacijske sposobnosti s pomočjo panoramske table prav na vrhu Lubnika. Tako so preštevali vrhove, s katerih smo v preteklosti občudovali Lubnik in si želeli stopiti na njegovo najvišjo koto.

Ko so se vsi v koči podprli z dobrotami iz nahrbtnika ali Cvetkine kuhinje, je Mato s svojimi pomočniki naznanil spust z Lubnika. Zgornji začetni del po kamenju in koreninah je bil že poznan, nato pa smo skrenili po drugi poti in ostali del pohoda je potekal po gozdnih cestah, kolovozih  in na koncu še po asfaltu. Vandrovčev šofer Janoš nas je počakal pod vasjo Sv. Tomaž, ker so mu domačini odsvetovali vzpon do cerkve.

Na koncu pohoda so se razkadile megle in je posijalo pomladno sonce. Minila nas je utrujenost, vrnila se je dobro voljo in zadovoljni smo zaključili še en prijeten pohod.

Napisal: Janez Komel               Slikal: Luka Vujičić