• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod: Ploeckenpass (1357m) – Kleiner Pal (1867m), 7. 7. 2016

Končno spet pohod po programu, brez negotovosti glede vremenskih pogojev. So pa počitnice, bolezni, varstvo mladine, vročina in kar tako odsotnost zaradi nekega razloga, krepko zmanjšali zasedenost avtobusa. Tako je šofer Josip od Lipc do Kranjske Gore nabral le 40 vandrovcev. Ker prestop meje  v Avstrijo ni več tako enostaven, kot še pred časom, smo morali zaradi »pozabljivcev dokumentov« iskati varen prehod preko Italije. Kljub stran potem smo bili ob pol devetih že na prelazu Ploecken, ki je bil izhodišče današnjega pohoda na goro Kleiner Pal v Karnijskih Alpah. Cilj je znan po muzeju na prostem, saj so prav na vrhu restavrirani vojaški objekti iz 1.svetovne vojne.

Vodja pohoda Janez Arhar se je odločil za vzpon z avstrijske strani po strmi poti in za spust po položnejši mulatjeri na italijanski strani. Izbira je bila odlična, saj smo vsi v načrtovanem času opravili turo. Na vrhu smo v prijetnem poletnem vremenu uživali v razgledovanju muzejskih eksponatov in pogledih na okoliške vrhove, planine in jezera. Le najvišji vrh Karnijskih Alp Monte Coglians ali Hohe Warte se nam je sramežljivo skrival v meglenem pokrivalu. Spotoma so prišli na svoj račun tudi ljubitelji planinskega cvetja, ki so z ugibanjem pravih imen za rožice urili svoj spomin.

Na sedlu nam je Josip pri avtobusu pripravil praktične delavnice o gašenju žeje, saj je gora brez vodnih izvirov in brez koče. Po kratkem ogledu kioskov in gostišča na italijanski strani mejnega prehoda smo se podali proti domu. Med vožnjo smo si ogledovali še lepote Ziljske doline in njenih obronkov. Večina je bila tako očaranih, da smo ob zaključni analizi pohoda pri Aljažu sklenili, da se vrnemo čez 14 dni. Pred časom smo morali zaradi neprimernega vremena izpustiti pohod na Poludnik.

Sprejeli smo odločitev, da  21.7. namesto na Smokuški vrh izpeljemo pohod Brška planina- Poludnik. Vabilo je že poslano, avtobusi rezervirani, prošnja za lepo vreme oddana. Se vidimo na naslednjem pohodu.

Napisal: Janez Komel                        Slikal: Luka Vujičpć