• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

Pohod: Logarska dol. (837m) – Klemenča jama pod Ojstrico (1208m), 1. 9. 2016

Zgodnje vstajanje in dolgo vožnjo nam je Janez poskušal olajšati s kratkim postankom za kavico v Solčavi. Za zajtrk je bil postanek prekratek, a dovolj dolg za prigrizek iz nahrbtnika.

Začetek poti je vodil skozi gozd po lepi, vodoravni stezi, ki je obetala lahek pohod. Prevara. Kmalu je pot postala skalnata, strma in spolzka. Na posameznih odsekih smo si morali pomagati tudi z rokami, še bolj pa je bila dobrodošla pomoč posameznih pohodnikov, ki so ostalim pomagali pri prehodu čez težje ovire. Ti so dobili za nagrado “plus pike”.  Koristno smo uporabili tudi v skalo pritrjene pletenice in se v mislih zahvaljevali markacistom, ki so jih pametno pritrdili. Pot vodi celo skozi predor in čez lesene brvi. Vse ovire smo uspešno premagali, nekateri že v dobri uri. Za zmago nad strmino smo si pod kočo lahko zaželeli eno željo in pozvonili za njeno izpolnitev.

V sami koči ni bilo prostora za vse, a pred kočo je ostalo nekaj miz nezasedenih. Oskrbnik Rado nam je postregel s pijačo in jedačo, pa tudi dobro voljo. Uživali smo v toplem soncu in prelepem razgledu na sosednje gore: Ojstrica, Planjavo, Brano, Tursko goro. Lepo je v gorah!

Posamezniki so si privoščili še dodaten užitek z zibanjem na gugalnici. To je letošnja pridobitev. Oblikovali so jo v obliki letečega orla, ki ima zelo dolg ….. vrat. Menim, da bo ta orel privabljal planince in bo postal zaščitna znamka koče. Le poglejte, kako prijetno je sedeti na orlu in imeti njegovo glavo med nogami.

Ogledali smo si tudi najdebelejši macesen na Slovenskem, ki ima premer kar 1,5 m. Za objem smo potrebovali kar pet naših planink.

img_9785

Navzdol smo šli po drugi, nekoliko daljši poti, ki ni imela toliko skokov in je bila bolj suha. Vendar tudi na tej poti ni šlo brez medsebojne pomoči. Ko je glavnina prišla do Doma planincev v Logarski dolini, so ta hitri že pojedli svoje kosilo. Kosilo je bilo odlično, res dobro kuhajo. Še posebno je pritegnila zanimanje porcija štrukljev: po velikosti in obliki, da sem jo moral slikati. Bila je tudi okusna.

Po programu bi si morali ogledati še muzej v Solčavi, a nam je zmanjkalo časa, ker sta častila Lado in Stoja. Spravila sta nas v tako dobro voljo, da smo bili pripravljeni tudi prenočiti v Domu planincev.

Napisal: Stane Arh              Slikal: Luka Vujičić in Stane Arh