Prvič nas je samostojno popeljal na pohod Janez Arhar, novi vodja skupine VANDROVCI. Za pomočnika si je izbral najbolj izkušenega in zato najbolj primernega asistenta Janeza Komela, predhodnega vodja vandrovcev. Je potem kaj čudnega, da je zadnji letošnji pohod bil načrtovan do podrobnosti in je potekal gladko v zadovoljstvo vseh, pa čeprav je bil poln raznih dogodkov. Pohod Dragonja – Krkavče smo lani morali kar dvakrat odpovedati zaradi burje in dežja. Letos smo uživali v prekrasnem vremenu.
Prehladna obolenja in »službene« obveznosti so ob prihajajočih praznikih oklestila število pohodnikov na 43. Šofer Andrej nas je ekspresno pripeljal do naselja Dragonja. Tam nas je odložil kar sredi ceste in se sam z avtobusom odpeljal do našega cilja v Krkavče. Pohodniki smo morali do cilja prepešačiti. Janez K. je, kot načrtovalec pohoda, izbral med tremi variantami srednjo po težavnosti. Po internetnih podatkih naj bi bila dolga 4,7 km in predviden čas hoje 1 ura 40 minut. Že v avtobusu je bilo slišati pripombe, da je premalo hoje za toliko vožnje. Zato je Janez K. s spretnim manevrom ob pomoči »tazagnanih« pot preusmeril skoraj do meje na reki Dragonji. S tem je turo podaljšal na 7 km in časovno na 2 uri 13 minut. Mednarodnemu incidentu se je uspešno izognil, ko je še pravočasno pohodnike usmeril proti Krkavčam in s tem preprečil ilegalni prehod meje oziroma “napad ” na hrvaško ozemlje. Državne meje nismo spreminjali, zato upamo, da bosta državi še naprej ohranjali mirne dobrososedske odnose .
Točno ob dogovorjenem času, to je ob 12.uri, smo stali pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela v spodnjih Krkavčah. Sprejel nas je pater Pavel Goja, skrbnik cerkve in odličen poznavalec Krkavč z okolico. Po dobrodošlici z domačim napitkom iz borovnic in žižul nas je povabil v cerkev na ogled znamenitosti. Slikovito nam je pripovedoval zgodbe o zgodovini cerkve in kraja. Krkavče so najstarejša vas v slovenski Istri. Cerkev je po njegovi zaslugi lepo okrašena z rožami iz domačega okolja.
Po ogledu cerkve smo se odpravili še do znamenitega krkavčanskega kamna, kjer nam pater Pavel govoril o mitih, ki so vezani na poreklo in usodo kamna. Za ta kamen so značilni raznovrstni zgodovinski zapisi o njegovem poreklu in namembnosti.
Od kamna smo se sprehodili do znane krkavške torkle – oljarne Ternav. To je ena najmodernejših stiskalnic oljčnega olja v Sloveniji. Stiskalnica že počiva, saj je letošnji pridelek olja že spravljen v posodah. Pripravili so nam pokušino pridelka. Na mizi so bile razstavljene različne vrste oljčnega olja in namazi, ki so jih pripravili iz oljk in olja z raznimi dodatki. Vse to smo lahko tudi kupili. Kupovali smo za sebe, za domače ter za prijatelje.
Pater Pavel nas je ob odhodu obdaril z vejicami roženkravta, rožmarina in lovorja.
Na poti domov smo se ustavili v Pučah v gostilni Pri mlinu in končno še pri Andrejčevih v Žejah. Ob nakupu kislih in zelenjavnih dobrot smo bili deležni še »močnega« čaja, namazanega domačega kruha ter še toplih buhteljnov.
Po napornem dnevu smo si ob slovesu le še zaželeli vesele božične praznike in srečo v novem letu 2017.
Napisal: Janez Komel Slikal: Luka Vujičić