Leto je naokoli in potrebno je pregledati rezultate našega dela. To opravimo na skupnem srečanju, ki naj bi bil tudi novoletno obarvan. Letos se nas je v Gostišču Osvald zbralo okoli 80 pohodnikov. Vendar brez pohoda pred zborovanjem ne gre. Iz praktičnih razlogov smo se odločili za pohod na Svetega Petra nad Begunjami in potem peš naprej do Gostišča Osvald. Vodenje na pohodu je prevzel Mato, ki kot domačin pogosto obišče Svetega Petra, kar tako za rekreacijo.
Za vse pohodnike je bil največji avtobus Vandrovcev premajhen, zato smo najeli še kombi. Lahka tura, lepo vreme in bližina so bili vzrok velikega zanimanja. Na Krpinah se nismo ustavljali na igralih, ki nudijo veliko veselje našim vnukom. Odločno smo se pognali v strmino in kmalu dosegli teme, na katerim stoji cerkvica sv. Petra. Nekoliko so zaostajali le fotografi, ki morajo zabeležiti s svojim fotoaparatom vsako zanimivost.
Cerkev stoji na travnatem pomolu, zato je vidna daleč naokoli. Morda jo prav zato tudi imenujejo “cerkev na Gori”. Od nje je prečudovit razgled po vsej Gorenjski do Ljubljanske kotline, v ozadju pa stoji mogočna Jelovica iznad katere kukajo Lubnik in Ratitovec. Ob lepem vremenu se vidi tudi Krim. Notranjost cerkve nam je razkazala gospa Milka, ki živi že vse življenje v sosednji mežnariji. Predstavila nam je tudi njeno zgodovino. Je ena najstarejših slovenskih cerkva. Posvečena je bila daljnega leta 1523. Na tem mestu je bila cerkev že tudi preje, ker jo omenjajo listine iz 14. stoletja. Cerkev je služila kot točka za opozarjanje pred pohodi in napadi Turkov, še danes pa z zvonenjem odganjajo točo. Po razkazu cerkve nas je prijazno popeljala še v svoj dom in nam postregla z domačim žganjem. Na stenski sliki je slikana skupaj s sestro Anico in mamo.
Postanek na sankaški koči je bil dovolj dolg, da smo se najedli in napili ter se razgledali po lepi gornji Gorenjski. Nad radovljiško kotlino so se dvigovale Julijske Alpe kot bel šopek rož. Z odličnim fotoaparatom je Luka slikal Triglav, da opaziš na njem vsako večjo skalo. Na poti navzdol se nam je prikazala jeseniška dolina. Kako blizu nas je bila, v dosegu roke. Pot nas je vodila mimo skakalnic in že smo bili pri Osvaldu. Prekrasen pohod v čudovitem vremenu. Vredno ga je še ponoviti.
Pri Osvaldu so nas sprejeli z aperitivom, da si ohranimo zdravje in se ne prehladimo. Hitro smo zavzeli svoja mesta ob dolgi mizi in točno ob 13. uri se je začel občni zbor. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na letos preminula pohodnika, vandrovca: Diano Ažman in Francija Rebernika.
Pred ogledom čudovite Danijeline slikanice o letošnjih pohodih je Marjana Komel zaigrala še himno Oj Triglav moj dom, Jakoba Aljaža. Pozdravni govor je pripadal Borisu Bregantu, predsedniku DU Jesenice, ki večkrat pozdravi vandrovce na začetni postaji na Belem polju ob njihovem odhodu na pohod. V svojem šaljivem stilu nam je Ivan Berlot – Taubi predstavil razvoj jeseniškega planinca od pionirčka do vstopa med vandrovce. Janez Komel je pripravil pregled naše aktivnosti, ki si ga lahko ogledate na koncu prispevka. Za desetletno zvestobo naši pohodni skupini sta priznanje prejela: Tone Vilfan in Ivanka Zupančič. Priznanje v obliki čokolade so prejeli pomočniki, ki so vodili pohode in pripravljali program vandrovcev. Vsem prisotnim je Janez Komel podaril zavitek “jabolčnega čipsa”. Vandrovci so Janezu podarili praktično nagrado, ki mu bo koristila na smučanju v Dolomitih, kamor se pravkar odpravlja.
Z močnimi čustvi je bila nabita predaja vodenja vandrovcev. Janez je v zadnjih letih sistematično oblikoval novo ekipo, ki naj bi vodila naprej pohodno skupino. Ni več sam, za seboj ima močno in mlado ekipo, ki bo poletela novim ciljem nasproti. V Janezu Arharju je našel vodjo, ki zna najti pot do teh ciljev. Simbolično mu je Janez Komel predal spisek pohodnikov, zavarovalno polico in tudi letos narejeno lento. Janez Arhar mu je predal sprehajalno palico, ki jo je naredil sam in so se na njo podpisali vsi vandrovci. Ob tem je izrazil željo vseh nas, da jo še dolgo ne bo potreboval za hojo in da mu bo le okras in prijeten spomin na zveste pohodnike.
Po zakuski in prijetnem druženju smo se poslovili z željo, da gremo čez dva tedna vsi skupaj na pohod pod novim vodstvom.
Napisal: Stane Arh Slikala: Luka Vujičić in Stane Arh
Poročilo Janeza Komela, vodje vandrovcev:
POROČILO ZA OBČNI ZBOR VANDROVCEV – 8.12.2016
Minilo je že enajst let od začetka našega organiziranega pohodništva v DU Jesenice in takole zbrani
pred koncem leta že osmič zaključujemo pohodno sezono in petič kot VANDROVCI. Za mene je tale
zaključek še posebej slovesen saj po 11-ih letih predajam častno funkcijo vodja pohodne skupine
VANDROVCI novemu , zagnanemu, prizadevnemu in priljubljenemu pomočniku Janezu Arharju.
Nekateri se še mogoče spomnite mojih besed iz lanskega poročila na občnem zboru, ko sem apeliral
na prostovoljce za pomoč pri vodenju pohodov in sporočil odločitev za prenos vajeti korajžnežu. In
vse se je uresničilo. Že takoj po novem letos se mi je priključilo osem prostovoljcev »pomočnikov« s
katerimi smo najprej vzorno pripravili in v zadovoljstvo vseh izpeljali pohod gorenjskih upokojencev v
Španov vrh in do izvira Javornika. Nadaljevali smo s pripravo predloga programa pohodov za leto
2017, najprej z zbiranjem idej, kjer smo vključili tudi vas. Vse ideje smo pregledali in naredili izbor 27
predlogov za končni program. Istočasno smo pripravili še rezervni program za vztrajne, ki se aktivira
po dogovoru z zainteresiranimi.
Na vseh srečanjih s pomočniki sem iskal korajžneža in ga tudi našel. Prepričan sem, da bo Janez A.
deležen prav takšne podpore in spoštovanja kot ste ga vsa leta izkazovali meni.
Toliko za uvod na današnjem občnem zboru, ki je namenjen pregledu naših aktivnosti in dogajanju na
pohodnih poteh. Z Danijelino slikanico ste prejeli izčrpno poročilo v sliki in besedi pa še glasba je bila
dodana. Zato iz mojih ust le nekaj številk. Od planiranih 26 pohodov smo jih z današnjim uresničili 22
in še eden nam ostane do konca leta. Na vseh letošnjih pohodih nas je bilo 1087 oziroma 49 oseb na
pohod. Premagali smo 10256 višinskih metrov ali 488m na pohod. Za prevoze smo koristili storitve
Vandrovca, ki nam je omogočil redne in varne vožnje po konkurenčnih cenah. Marina je kot vestna
blagajničarka in računovodkinja pripravila pregled prihodkov ter stroškov. Prihodkov je bilo za 7.914
EUR in izdatkov 7.415 EUR. Pozitivni saldo okroglih 500 EUR bo izginil po današnjem kosilu. Vodenje
pohodne skupine predajava novi ekipi s pozitivno ničlo in dobrimi obeti za uspešno pohajkovanje v
naslednjem letu. Povprečna cena ali strošek pohoda, ki zajema prevoz, zavarovanje, ogled ture je 7,7
EUR . Na srečanjih s pomočniki smo se pogovarjali o znižanju še teh stroškov.
Dogovor je bil, da se za naprej odpovemo plačilu kilometrine za oglede poti. Vsak pomočnik je prevzel
3-4 oglede iz novega programa za leto 2017, katere bo opravil ljubiteljsko ali po domače »gremo na
izlet« s prijatelji.
Mislim, da ni sekcije, ki bi poslovala z nižjimi stroški in bolj pregledno. To pa je zasluga Marine in
njene ekipe za kar zaslužijo vso pohvalo in spontan aplavz.
Poleg lastnih pohodov smo 26.5. pripravili pohod za DU Gorenjske. Udeležilo se ga je 209 pohodnikov
iz 12 društev. Nekajmesečne priprave niso bile zaman saj smo izpeljali pohod na dveh trasah (Španov
vrh in izvir Javornika) v zadovoljstvo vseh udeležencev. Ob zaključku pri Domu Pristava smo slavili še
10-letnico organiziranega pohodništva v DU Jesenice in ob tem obdarili 5 najbolj zvestih pohodnikov.
Udeležili smo se občinskega pohoda na Golico (25.6.) in srečanja planincev z Avseniki pri koči na
Golici (20.8.). Bili smo na Rožci na srečanju Jesenic in Šentjakoba, pa na pohodih KS Podmežakla na
Zakop in KS Sava na Pristavo. Posamezni člani smo se udeležili jeklarskih pohodov na M. Golak, Kum,
Triglav in Peco. Da ne pozabim tazagnanih, ki so osvajali vrhove Durmitorja v Črni Gori in viseli v
feratah Paternkofel v Dolomitih, na Grančišču in v dolini Glinščice.
Poleg spremembe v vodenju smo pripravili spremembe v programih za leto 2017.
Čas naredi svoje, če priznamo ali ne. Sapa ter noge ne sledijo volji in posledica je vse daljša kolona
pohodnikov, iskanje pogrešanih, vedno več SOS klicev in vzpodbudnih besed. Da bi bilo zadoščeno
večini, smo se s pomočniki odločili pripraviti 2 programa pohodov. Oba ste prejeli po pošti poleg
vabila za današnji zbor. Rednega sprejemamo danes in bo objavljen na spletni strani ter kot priloga k
zgibanki, ki jo prejmete ob plačilu članarine za leto 2017. Poleg rednega ste prejeli še program za
vztrajne v katerem so lažji pohodi (300m višinske razlike in 3 ure hoje). Ta je informativnega značaja
in se bo izvajal po dogovoru med zainteresiranimi. Za organizacijo in vodenje vztrajnih bom skrbel
sam s pomočniki. Predvideni termini za te pohode so vmesni četrtki, tako da se jih lahko udeležijo
tudi tisti iz rednega programa. Le hitrost bodo morali prilagoditi vztrajnim.
Za TAZAGNANE bo skrbel Mirko, da ne bodo pogrešali ferat in zahtevnejših tur. Vsaka tura se
dogovori z zainteresiranimi in tudi obvesti vse vandrovce.
Prosim vse pohodnike, da te spremembe sprejmejo z razumevanjem in strpnostjo. Kakršnikoli dobri
predlogi ali dobronamerne pripombe so dobrodošle. Sporočite jih lahko osebno ali po e-pošti.
Predlagane so tudi spremembe v naših pravilih, katere smo sprejeli pred štirimi leti. V točki 3 se črta
določilo, da članstvo v DU Jesenice ni pogoj za udeležbo, kar pomeni, da se samo člani DUJ lahko
udeležujejo naših aktivnosti.
V točki 5 se črta stavek o družabnem prispevku, ker smo ga letos nehali vplačevati in ni nobenih
predlogov, da se ponovno uvede.
Za vse opisano je bilo potrebno vložiti kar nekaj truda in dobre volje. In ker smo vsi prostovoljci si ob
koncu zaslužimo vsaj zahvalo
Najprej hvala vsem vam vandrovcem za prijateljstvo, dobro sodelovanje, vzorno vedenje in prijetno
druženje.
Hvala firmi Vandrovc – dir. Josipu Ivančiču in vsem njegovim šoferjem za odlično sodelovanje
Hvala mojim pomočnikom Janezu A. Stanetu, Mirku, Matu, Pavlu, Mimi R., Hedi, Nevenki in Milanu za
sodelovanje pri ogledih in vodenju pohodov ter pripravi programa pohodov za leto 2017.
Zahvala zvesti sotrpinki Marini, ki ni samo vestna pri zbiranju prispevkov in vodenju računovodskih
evidenc ampak tudi neumorna pomočnica na začelju pri vzpodbujanju vztrajnih včasih premalo
samozavestnih vandrovcev.
Zahvala gre moji dragi Marjani – življenjski sopotnici za neprekinjeno sodelovanje, vzpodbujanje in
potrpljenje. Žal ji zdravstvene težave onemogočajo, da bi osebno delila bonbone na avtobusu. Doma
pa sem se že navadil na njene napeve z refreni »bolj star, bolj nor« ali »enkrat pa vse mine«.
Zahvala gre predsedniku DU Jesenice Borisu Bregantu za podporo pri naših projektih in sodelovanje v
naših aktivnostih.
Hvala vsem in vsakomur posebej za prijetno druženje in vsa lepa doživetja v naravi in v zvezi z njo.
Vseh občutkov v tem trenutku ni mogoče opisati z besedami. V največje zadovoljstvo mi je, da smo
uspeli vsi skupaj ustvariti družino dobro mislečih ljudi. Za vse nesporazume in nerodnosti, če sem
kogarkoli prizadel z besedami ali dejanjem se iskreno opravičujem.
Želim novemu vodju, da nadaljuje tole našo zgodbo prav tako uspešno in srečno kot je uspelo meni v
teh enajstih letih.
Hvala, imam vas rad
Pred zaključnim dejanjem pa mi dovolite, da vsem vam in preko vas vsem vašim najbližjim,
najdražjim, najljubšim zaželim vesele božične praznike ter obilo sreče in zdravja v novem letu
Janez Komel