V Dolomitih je zadnjič zapadel sneg 16. oktobra 2015 in to le nad 2000 m višine. Toplo vreme ga je že zdavnaj stopilo in gore so kazale svoje gole skalnate vrhove. Kratko obdobje hladnega vremena so žičničarji izkoristili za pripravo smučarskih prog, ki so se vlekle čez rjava pobočja kot bele preproge. Res so se potrudili, saj so pripravili okoli 200 km prog širine okoli 20 m in debeline med 20 in 50 cm.
Pogoji za smučanje so bili več kot idealni: toplo vreme – nekaj stopinj nad ničlo (celo do 13 o C), brezvetrje, jasno nebo, vidljivost ozračja okoli 200 km, trd, kompakten sneg. Cveto, ki je bil letos že osemintridesetič na smučanju v Dolomitih, še ni doživel tako lepega in ugodnega vremena za smučanje. Zadovoljstvo sije tudi iz obrazov naših smučarjev.
Letos nas je smučalo kar 19 smučarjev, od teh nas je šest smučalo 8 dni, ostali po 4 dni. Zavzeli smo vse razpoložljive postelje v treh apartmajih. Lastniki so nas bili zelo veseli, ker so imeli polno zasedenost, ko so drugi le čakali na goste. Pomanjkanje turistov se je poznalo tudi na smučiščih.
Smučanje v Dolomitih je tudi primer, kako lahko med seboj sodelujejo upokojenci iz različnih društev. Poleg jeseniških upokojencev so se nam pridružili še upokojenci iz Gorij, Žirovnice, Radovljice, Mojstrane in Koroške Bele.
Slike povedo več kot bi povedale besede. Bilo je čudovito. V osmih dneh sem presmučal okoli 400 km, povprečno 50 km na dan. Peljal sem se s 63 različnimi žičnicami. Kot velika skupina smo se pojavili kot nevihta in odbrzeli naprej. Prihodnje leto gremo zopet smučat v Dolomite, če nam bodo “bogovi” naklonjeni.
Še to naj povem, da so posamezniki imeli po smučanju še dovolj energije, da so šli zvečer v bazen in tam plavali in se greli v savni ali džakuziju.
Napisal in slikal: Stane Arh