• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    AEC v1.0.4

Durmitor, september 2015

Bili smo super ekipa: Stana, Joži, Meta, Vera, Milojka, Milan, Janez, Marko, pa jaz, Kaj ne! V začetku septembra smo se na hitro odločili,  da del dopusta preživimo skupaj  na potovanju po Črni Gori.

Prvi dan smo se vozili. Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj in naš prvi postanek je bil v Sarajevu. Vzeli smo si čas in si ogledali  Baščaršijo, ki je zgodovinski in kulturni center mesta. Pot smo nadaljevali skozi čudoviti  kanjon reke Pive in po ozki cesti prek Durmitorja  do Žabljaka.

Takoj naslednji dan smo se podali  na Savin kuk (2313 m), ki je eden od najlepših  vrhov Durmitorja. Z njegovega vrha se razprostira razgled  po širni okolici pogorja Durmitorja.  Čudovita pokrajina posejana z jezeri. Popoldne smo obiskali enega izmed dvajsetih  ledeniških jezer, to je Črno jezero. Naslednje jutro je bilo bolj oblačno, zato smo se podali  v kanjon Tare. Kanjon se postavlja z več s presežniki: je največji kanjon v Evropi, drugi na svetu z 1300 m visokimi stenami, najožji del naj bi bil širok samo okoli 4 m. Preko kanjona nas je vodila pot po najlepšem mostu na Tari. Dviga se kar 172 metrov visoko, v dolžino meri 365 metrov. S svojimi petimi arkadami izgleda zelo impresivno. Po ogledu zip line ob mostu smo se odločili in se neverjetno pogumno spustili po njej – 158 m višinske razlike, čez 800 m dolžine – to je bilo enkratno doživetje!  Naslednji dan smo načrtovali vzpon na Bobotov kuk- najvišji vrh Črne Gore. Žal  nam vreme ni bilo naklonjeno.  Odločili smo se za lažjo turo in se podali do Katuna Lokvice. S to turo smo zaključili bivanje v Žabljaku. Zjutraj naslednjega dne smo krenili proti morju mimo Nikšiča, Podgorice, Skadarskega jezera, Svetega Stefana do Kotorja. Vzeli smo si čas in si Kotor dobro ogledali. Nato smo se peljali naprej mimo Dubrovnika vse do Starega grada.

 

Že naslednje jutro smo opravili pohod po narodnem parku Paklenica do planinskega doma, zadnji dan pa še vzpon na Aniča kuk.  Čeprav smo planirali počitek za zadnji dan, se nismo mogli  upreti lepotam Paklenice. Pohodnih sedem  dni nam je minilo hitro.  Polni doživetij in spominov  smo se odpravili proti domu. Počasi in z veliko postankov.

Napisal: Mirko Klinar                          Slikal: Marko Rolc