• 70 let

    Društva upokojencev Jesenice

    (1948 – 2018)

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 24. septembra 2019 9:00Jesenice, neznano, Jesenice
    • 1. oktobra 2019 16:00Proslava Mednarodnega dneva starejših in srečanje z jubilanti DUJ
    • 3. oktobra 2019Zatolmin (258 m) - Javorca (534 m)
    • 8. oktobra 2019 16:30Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
    • 13. oktobra 2019Na Krasu je krasno
    • 14. oktobra 2019 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 17. oktobra 2019Lovrenška jezera (1774 m)
    • 21. oktobra 2019 17:00Respiratorni infekti pri starejših – zdravstveno predavanje.
    AEC v1.0.4

Durmitor, september 2015

Bili smo super ekipa: Stana, Joži, Meta, Vera, Milojka, Milan, Janez, Marko, pa jaz, Kaj ne! V začetku septembra smo se na hitro odločili,  da del dopusta preživimo skupaj  na potovanju po Črni Gori.

Prvi dan smo se vozili. Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj in naš prvi postanek je bil v Sarajevu. Vzeli smo si čas in si ogledali  Baščaršijo, ki je zgodovinski in kulturni center mesta. Pot smo nadaljevali skozi čudoviti  kanjon reke Pive in po ozki cesti prek Durmitorja  do Žabljaka.

Takoj naslednji dan smo se podali  na Savin kuk (2313 m), ki je eden od najlepših  vrhov Durmitorja. Z njegovega vrha se razprostira razgled  po širni okolici pogorja Durmitorja.  Čudovita pokrajina posejana z jezeri. Popoldne smo obiskali enega izmed dvajsetih  ledeniških jezer, to je Črno jezero. Naslednje jutro je bilo bolj oblačno, zato smo se podali  v kanjon Tare. Kanjon se postavlja z več s presežniki: je največji kanjon v Evropi, drugi na svetu z 1300 m visokimi stenami, najožji del naj bi bil širok samo okoli 4 m. Preko kanjona nas je vodila pot po najlepšem mostu na Tari. Dviga se kar 172 metrov visoko, v dolžino meri 365 metrov. S svojimi petimi arkadami izgleda zelo impresivno. Po ogledu zip line ob mostu smo se odločili in se neverjetno pogumno spustili po njej – 158 m višinske razlike, čez 800 m dolžine – to je bilo enkratno doživetje!  Naslednji dan smo načrtovali vzpon na Bobotov kuk- najvišji vrh Črne Gore. Žal  nam vreme ni bilo naklonjeno.  Odločili smo se za lažjo turo in se podali do Katuna Lokvice. S to turo smo zaključili bivanje v Žabljaku. Zjutraj naslednjega dne smo krenili proti morju mimo Nikšiča, Podgorice, Skadarskega jezera, Svetega Stefana do Kotorja. Vzeli smo si čas in si Kotor dobro ogledali. Nato smo se peljali naprej mimo Dubrovnika vse do Starega grada.

 

Že naslednje jutro smo opravili pohod po narodnem parku Paklenica do planinskega doma, zadnji dan pa še vzpon na Aniča kuk.  Čeprav smo planirali počitek za zadnji dan, se nismo mogli  upreti lepotam Paklenice. Pohodnih sedem  dni nam je minilo hitro.  Polni doživetij in spominov  smo se odpravili proti domu. Počasi in z veliko postankov.

Napisal: Mirko Klinar                          Slikal: Marko Rolc