Pohod na Lisco je bil odličen v vseh odtenkih in lahko je vsakemu žal, da ni bil z nami. Bil je tako luksuzen, da bodo verjetno vsi ostali letošnji pohodi slabi in revni v primerjavi z njim. Janez je sicer obljubil, da se bo trudil izpeljati odlične pohode, a je istočasno priznal, da je zelo težko izpeljati tako dobro organiziran pohod, kot so ga izpeljale Heda s svojima zasavskima prijateljicama Darjo in Sonjo. Še enkrat zahvala Hedi in njenima prijateljicama Sonji in Darji za izvrstno organiziran in izpeljan pohod na Lisco in nazaj preko sv.Lovrenca do gostošča Močivnik.
Janez si je zamislil in uspel izvesti na pohodu dva pristopa na Lisco. Tazagnane je napotil na vrh iz Brega preko Razborja, vztrajne je popeljal z avtobusom nekoliko višje do vasi Lisce in jim prihranil uro in pol hoje. Vsi so na vrh prispeli skoraj istočasno in so si prislužili pohvalo ter popust en evro pri vožnji.
Razgled z vrha je enkraten. Vidi se pol Slovenije: Julijske Alpe, Slavnik, Snežnik, Goteniški Snežnik, Velebit, Gorjanci, Sleme, Pohorje, Peca in ob zelo jasnem vremenu celo Veliki Klek (Grossglockner). Če imate le priložnost, obiščite Lisco.
Neda nam je pripravila več presenečenj. Prvo presenečenje nas je doletelo, ko je vsaki skupini postavila za vodiča postavno domačinko, planinko. Drugo presenečenje nas je doletelo na parkirišču nad vasjo Lisce. Na mizi je razporedila sodček s kavo, steklenice z doma pripravljeno okusno pijačo in dobrim pecivom. Postanek je bil obvezen. Naprej proti vrhu smo se napotili vsi dobre volje, kar so potrjevali glasni pogovori.
Pri vračanju z Lovrenca smo ob poti opazili znani avto, a nihče ni pričakoval novega presenečenja, zato smo nadaljevali pot. Sporočilo Hede o dobrotah, ki so skrite v avtu, so bile zadostni razlog, da so se pohodniki obrnili in se vrnili k avtu. Olga je hitela točiti kavo, Heda s pomočniki pijačo. Janez se je zavedel, da ne bomo prišli pravočasno do gostišča Močivnik, zato je prosil šoferja Igorja, da nas je z avtobusom prišel iskat. Odličen šofer je Igor, saj je uspel varno peljati avtobus po poti, ki je namenjena predvsem osebnim vozilom. Morda je bil celo prvi avtobus, ki je zapeljal po poti do Lovrenca.
Zadnje presenečenje smo doživeli v gostišču Močivnik v obliki odlične hrane. Bila je tako dobra, da smo prosili za “repete” in so nam ga prinesli na mizo. S polnimi želodci bi se ulegli na prijetno sonce pred hišo in malo oddremali, a to ni bilo v načrtu. Ker so imeli abonenti gledališča zvečer predstavo, smo morali pohiteti, da smo bili pravočasno na Jesenicah.
Kako lepo in prijetno smo se imeli, ne morejo opisati ne besede ne slike. To je potrebno doživeti.
Napisal: Stane Arh Slikala: Marko Rolc in Stane Arh