• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    AEC v1.0.4

Oddih v Strunjanu, september 2015

Ker me  čez dve leti čaka najlepše obdobje življenja  ko bom začel  uživati sadove minulega dela sem si dejal, da bi bilo dobro, da se na to obdobje pripravim kar se da temeljito. Recimo, članstvo v kakem društvu. Takem, ki mi je blizu. Saj veste! Hribi, narava, zdrav in čist zrak. Ampak takega v Ljubljani ni, so pa na gorenjskem. Predsednik društva upokojencev Jesenice, Boris Bregant mi je predlagal članstvo v Jeseniškem »penzjonferajnu« in hkrati omenil, da zadnji teden septembra odhaja z ženo Anjo v Terme Strunjan in predlagal, če se mu z ženo pridruživa na enotedenskem oddihu. Da ne boste mislili, da predsednik vsakega novopristopnika povabi  na počitnice. O, to pa ne! Prijatelji smo že vrsto let.

Pa smo šli! Magnifico v svoji skladbi iz Ljubljane v Portorož, mi pa štiri kilometre bliže v Strunjan, ki je, roko na srce, bolj poln rož kot pa mondeni »Portorose«. Nastanili  smo se v  hotelu Laguna v prostornih  apartmajih sredi borovega gozdička. Rajsko, vam povem. O, kako se motite če mislite, da bom zdaj našteval kako svetovljanski je Strunjan. Ni! Čisto domač, slovenski je ta solinarski kraj, ki je že  četrt stoletja tudi krajinski park. Plaža je ena najlepših kar sem jih videl in videl sem jih precej. Soline in mandrač urejajo, pešpoti pa nudijo čudovite sprehode in sol, ki z jodom izpareva v ozračje blagodejno deluje na dihalne poti. Dolina v kateri se nahajajo hotelski objekti se imenuje  Borgola in tu se nahajajo tudi terme Krka d.d., ki so nas teden dni razvajale z udobno namestitvijo in kulinaričnimi specialitetami. Od žgancev do lignjev in makaronov do praženega krompirja. Nič čudnega, da smo kar takoj začeli kipeti od energije in dobrega počutja.  Boris je vsak dan – vsaj dvakrat – odkrival nove pol prehodne poti, ko je iskal primerne sprehajalne poti za Lara, zlatega prinašalca, in po njegovi zaslugi sem spoznal vse skrivne poti, tako da bi mirne duše lahko postal turistični vodnik po parku, čeprav mi dlje kot do vrha  hriba in bližnje oštarije ni uspelo priti.

Vsako dopoldne v termalnem bazenu zdravilišča pripravijo za goste skupinsko hidroterapijo, ki smo jo vsi pridno obiskovali razen moje žene, ki ji zaradi bolezni taki obiski niso priporočljivi, zato pa je na prostranem balkonu pod baldahinom  ob prižgani cigareti prakticirala Prana jogo. Priznam da so predkloni, odkloni, zgibi in podobne nevarnosti za sklepe v vodi tako lahkotni kot pred tridesetimi, štiridesetimi leti na suhem. Ko brhke maserke  obdelajo še prisotno mišičje, pa se človek zares počuti kot mladenič, a ko vstaneš z masažne mize in se zazreš v veliko ogledalo spoznaš kruto resnico. Nič ni tako kot je videti in čutiti. Je pa blagodejno.

Najbrž moram le povedati kaj takega, kar je (vsaj name) naredilo nepozaben vtis. Prav! Hrana in spanje. No, šalim se.

Proti vrhu vzpetine nad rtom, ki je visok približno toliko kot najvišja gora na Nizozemskem, se pne kar nekaj poti, a le ena je asfaltirana in ob njej se dobrih deset minut hoda od hotela nahaja mala, a prelepa cerkev Marijinega prikazovanja, pomemben cilj številnih romarjev iz celotne Istre in vseh gostov od Kopra do Pirana.  Malo višje, dobrih sto metrov nad cerkvijo, pa  na robu  klifa naletimo na visok, kamnit križ. Izročilo pravi, da ta priča o čudežu, ki se je zgodil pred več kot petsto leti na dan 15. avgusta. Takrat naj bi se v viharju, ki je grozil ladjam v zalivu, na vrhu strunjanskega hriba prikazala Marija. Morje se je v trenutku umirilo in ladjevje s posadkami je bilo rešeno. V spomin na dogodek so domačini postavili križ, ljudje pa še danes pravijo, da so okrog križa sledovi kamnitih stopinj in solza, ki jih je izjokala Marija, da bi rešila mornarje, le dobro je potrebno upreti pogled v skalnata tla.

Tam kjer stoji križ se  razprostre izjemen pogled na del Trsta, ob lepem vremenu pa tudi na Julijce in  Dolomite. No, sam sem   v daljavi uzrl  le Gradež in Lignano, (Sabbia d,oro) del Trsta in seveda Piransko cerkev in Punto, povsem v ozadju pa še Savudrijski rt.

Teden je hitro minil.  Škoda le, da se je sonce sramežljivo skrilo, Mariji pa je bilo zaradi tega bržčas tako hudo, da je kar nekaj dni prejokala in so njene  solze napolnile  številne udrtine v nepredvidljive luže  in male hudourne potočke.

Tako!  Moje prvo poročilo in obljuba predsedniku Borisu, da o oddihu pripravim kratek zapis je izpolnjena. Upam, da bo še več podobnih priložnosti, da se navadim na vas, vi pa na novega, ljubljanskega člana. Saj veste! Danes je treba gledat na vsak evro. Članarina v Ljubljani je, pravijo, dvajset evrov, na Jesenicah pa le deset…

Napisal in slikal: Črt Kanoni