• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 20. novembra 2017 17:00Doživetja na Mednarodni vesoljski postaji
    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    AEC v1.0.4

59. Družabno srečanje z znanimi ljudmi, 10.11. 2014

Na današnje srečanje je voditeljica Albina Seršen povabila vedno nasmejano družino Vavpotič, in smeh se nadaljuje tudi v družini Klinar.

Franc in Jožica Vavpotič sta dobro poznana vsem Jeseničanom. Mnogi od njih so sedeli ali ležali na izdelkih, ki jih je naredil tapetnik Franc Vavpotič. Njegovi izdelki se še vedno uporabljajo, čeprav je že mnogo let v upokojenec. Pokojnino si je zaslužil kot privatnik, nikoli ni bil v državni službi. Delal je vsak dan in pogosto po 12 ur. Privatniki so bili v njegovem času razredni sovražniki, tako da so bili trd boj za svoje pravice. Dolgo niso imeli niti zavarovanja. Leta 1960 je bil med ustanovitelji obrtne zbornice za samostojne obrtnike. Za svojo aktivno delo v zbornici je prejel priznanje.

Tapetništvo je prevzel od očeta. Potoval je zelo malo, razen, ko je nabavljal material – enkrat mesečno. Potreben material za izdelke je nabavljal v Sloveniji, v Ljubljani in nekaj v jeseniški železarni. A večkrat je moral koristiti usluge pri mojstru v Avstriji, kjer se je izučil obrti, da je lahko nabavil kvalitetno robo in surovine, ki jih ni bilo moč kupiti pri nas.

Prosti čas, kolikor si ga je uspel ukrasti, je koristil za šport. Rad je smučal. V Črnem vrhu ga je treniral Ciril Praček. Smuča še danes in tudi tekmuje pri upokojencih. Redno je med pohodniki Vandrovci. Kolena ga še ne bolijo. Več pa se ne vozi s kajakom po Savi, kjer so nekoč tudi tekmovali.

Ženo Jožico je spoznal pri košarki. Igrala je v slovenski reprezentanci, kasneje je bila trenerka košarke v Osnovni šoli Prežihov Voranc.

Za šport sta navdušila tudi svoja otroka. Hči Tanja, poročena Klinar, je igrala vrsto let košarko za slovensko reprezentanco, sin Blaž je bil nekaj časa hokejski golman, je rad plaval in igral nogomet. Sedaj je navdušen motorist.

Je kaj čudno, če so tudi vnuki ljubitelji športa?

Maja Vavpotič je dijakinja in jo letos čaka matura. Rada bi bila grafična oblikovalka. Uživa v risanju.

Maša Klinar je že študentka na fakulteti za zdravstvo. Tudi ona rada plava, a ni tako športno trmasta kot sestra Anja.

Anja Klinar je skozi garanje in z vztrajnostjo pri plavanju uspela doseči vidne rezultate (glej rezultati ). Kljub uspehom je ostala skromna in prijazna deklica. Plava že 20 let. V vodi je povprečno po 6 ur na dan, poleg tega ima še suhi trening. S treningi začenja ob 5 uri zjutraj do 9 ure, popoldan pa od 17 do 21 ure. Že 18 let ima stalnega trenerja Miha Potočnika, ki je zelo strog, kritičen in jo pohvali le ob zelo dobrih dosežkih. Zaposlena je v Slovenski vojski, kar ji sedaj omogoča samostojno preživljanje. Pred tem so  veliko vlagali v njeno plavanje starši in stari starši. Franci je bil eden njenih glavnih prevoznikov na treninge, Jožica pa je skrbela za njeno prehrano.

Napisal in slikal: Stane Arh