Zaradi slabega vremena nam je odpadlo kar nekaj pohodov. Naša kondicija je opešala. Tega se je Janez zavedal, zato je izbral lažjo varianto pohoda, nekakšen sprehod do gradu Mirna. Celoten pohod je pripravil in odlično izpeljal Tone Skube.
Začeli smo v Podlogu na Mirni. Ob četrtkih je gostilna Pri Francki zaprta, zato smo bili prikrajšani za nekaj šilc dobre pijače. To smo nadoknadili v zidanici pri Kolencu, kjer nas je gospodar postregel z domačim narezkom in odličnim dolenjskim cvičkom. Vse za martinovanje. Cviček je bil tako dober, da smo ga želeli piti tudi doma, zato smo ga odnesli nekaj litrov s seboj. Nekateri so se znašli in celo iztočili vodo iz plastenk in vanje nalili cviček. Potem pa so ga celo pot cukali.
S pijačo in hrano podprti smo hitro premerili pot od zidanice do “speče lepotice“. Neverjetno, v kaj se je podal dr. Marko Marin: grad je obnovil praktično iz kupa kamenja, ki je ostal po požaru l. 1942. Zanj velja, da s trdno voljo in jasnim ciljem najdeš pot do cilja.
Po zaključku pohoda smo si od daleč ogledali še deželo kozolcev v Šentrupertu. Mudilo se nam je k analizi pohoda, ki ji je bil dodan topli obrok. V izletniški kmetiji Možina v Dragi pri Šentrupertu nas je gospodinja sama, brez dodatne pomoči, postregla s hrano in pijačo v neverjetno kratkem času – vseh 58 gostov. Na koncu je imela še čas uloviti postrvi v ribogojnem bazenu in jih zaviti za domače kosilo zainteresiranim pohodnikom.
Napisal: Stane Arh Slikal: Luka Vujičić in Stane Arh