• Dobrodošli na spletni strani Društva upokojencev Jesenice!

  • Ne zamudite!

  • Pridružite se nam lahko pri:

    • 23. novembra 2017Bukovo (717m) - Črvov vrh na Šentviški planoti (974m)
    • 7. decembra 2017Martuljek (750m) – Srednji vrh (1000m)
    • 11. decembra 2017 17:00Družabno srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja
    • 16. decembra 2017Matulji, Kastav, Trsat in Reka, Hrvaška
    • 18. decembra 2017 17:00Armenija in Gruzija
    • 28. decembra 2017Od Padne (208m) do Koštabone (252m)
    • 31. decembra 2017 19:00Silvestrovanje
    • 2. januarja 2018Dunaj, opera Janko in Metka
    AEC v1.0.4

209. pohod: Poklon (922 m) – Učka, Vojak (1401 m), 3. 4. 2014

Toplo, skoraj poletno vreme zadnjih dni, ki je zajelo naše kraje, je v nas sprožilo spomine na poletne počitnice ob morju. Vsaj od daleč, z visoke Učke, si bomo lahko ogledali širno morsko prostranstvo, ljubljene otoke v kvarnerskem zalivu in prelepo Istro. Morda nam bo Janez odobril več časa za počitek in bomo lahko svoje telo nastavili soncu, da iz nas prežene zimo.

Je bilo to ključno vodilo, da se je pohoda udeležilo kar 57 Vandrovcev DU Jesenice?

Nikogar ni motila zgodnja jutranja ura in ne dolga vožnja, motila nas je neobetavna vremenska napoved. Iz avtobusa smo se vseskozi ozirali proti nebu, kjer so se bolj in bolj kopičili oblaki. Na sedlu Poklon je nebo prekrivala sivina, a je obetala zadovoljiv razgled.

Ozka steza nas je prisilila, da smo hodili drug za drugim v koloni, zato ni bilo prostora za pogovore. Imeli pa smo čas občudovati okolico. Poganjala je prva trava, med njo so cvetele pomladne cvetlice. Veje dreves so bile še gole in skozi njih smo lahko videli morje pod nami. Prebujajoča pomlad je bila podobna kot pri nas, kot da bi letos zaspala v južnih predelih.

Vrh nas je sprejel zelo neprijazno. Sanje o poletju so se v trenutku razblinile. Učka je bila zavita v meglo, ki jo je mrzel veter z juga vrtinčil in dvigoval z veliko hitrostjo. Oblekli smo vse, kar se je našlo v nahrbtnikih. V zavetju kamnitega stolpa smo hitro pojedli in popili ter se odpravili razočarani nazaj na sedlo. Z vrha tako nismo videli dlje kot 50 metrov, čeprav nam je markacijska legenda dala vedeti, da se s stolpa vidi celo Triglav.

Neprijazno vreme nas ni podrlo na tla. Pohod nam je ogrel mišice in zbistril glavo, občutek zmagovalca nad vremenom pa je poskrbel za dobro voljo. Na poti nazaj je brnelo v avtobusu kot v čebelnjaku. Dobro voljo je okrepila še obara z žličniki in pijača na kmečkem turizmu v nabito polnem Hudičevcu.

Lep razgled z Učke smo uvrstili vsak za sebe v poletni program lastnih izletov.

Napisal in slikal: Stane Arh